ugovor dolžnika - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - notarski zapis - dokaz z zaslišanjem strank
Dolžnik v pritožbi ne konkretizira katere naj bi bile upnikove navedbe v odgovoru na ugovor, na katere naj bi se sodišče prve stopnje oprlo, niti kateri naj bi bili dokazi, na katere se sodišče sklicuje v sklepu ter se ni imel možnosti opredeliti.
Predlaganje dokazov je v prvi vrsti naloga strank in ni razloga, da tožeča stranka ni predložila dokaza sodišču prve stopnje. Posledice strankine opustitve bodo v tem, da sodišče dokaza s to listino ne bo izvedlo. Če bo listina edino dokazno sredstvo, potem zatrjevano dejstvo ne bo dokazano, posledica pa bo odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbi - pasivnost toženca - posplošenost navedb stranke
Tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, prav tako ni nasprotovala pisno sporočenemu stališču sodišča prve stopnje, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Svojih pavšalnih ugovornih navedb ni dopolnila niti kasneje, ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe utemeljila zahtevek tako po temelju kot po višini, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo njene navedbe iz dopolnitve tožbe za resnične.
ZPSPP člen 1. SZ-1E člen 52. OZ člen 604, 604/1, 614, 614/1, 615, 615/1. ZPP člen 3, 3/3, 142, 142/4, 207, 207/2, 277, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2.
najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - prenehanje zakupa - molče obnovljen zakup - prepozen odgovor na tožbo - prekinitev postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - novela SZ-1E - prenehanje najema s potekom določenega časa - nasprotovanje uporabi - zapadlost obveznosti na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predlaganimi dokazi - domneva priznanja tožbenih trditev - nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Pravno razmerje med strankama na podlagi pogodbe o najemu poslovne stavbe, sklenjene po 19. 6. 2021, ko je z uveljavitvijo SZ-1E prenehal veljati ZPSPP, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po določbah OZ o najemni pogodbi.
Okoliščine, ki niso bile (pravočasno) zatrjevane, temveč jih razkriva zgolj tožničino dokazno gradivo, ne ovirajo izdaje zamudne sodbe niti v primeru, če bi po materialnem pravu narekovale zavrnitev tožbenega zahtevka. Če trditve o dejstvu ni, tudi ni nasprotja s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).
Prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad stranko, ki nastanejo po vložitvi pritožbe oziroma izteku rokov za opravo dejanj v pritožbenem postopku, ne ovira izdaje odločbe višjega sodišča (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 121, 121/2. ZPP člen 111, 111/2, 142, 142/3, 142/4, 149, 224, 224/1, 224/4.
vročanje sodnih pisanj - vročilnica - dokazna moč javne listine - vročitev s fikcijo - nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku.
Če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087608
ZPSVIKOB-1 člen 11, 12, 20, 48. ZBan-1 člen 350. URS člen 23. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZUstS člen 23, 23/1.
odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - predhodno vprašanje - zakonitost odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - odločba o izrednih ukrepih
Vprašanje, ali bi toženka z ukrepanjem proti predhodnim odredbam Banke Slovenije lahko preprečila izdajo Odločbe in nastalo škodo, lahko sodišče prve stopnje reši samo. Dejanske okoliščine, ki jih bo v zvezi s tem moralo ugotoviti, nimajo narave predhodnega vprašanja, ki bi utemeljevalo prekinitev postopka v smislu 1. odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
neplačilo sodne takse - prekluziven rok - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga ter v danem roku ni imela zadosti denarnih sredstev, so v specialnem zakonu urejeni instituti oprostitve, odloga in obročnega plačila sodne takse. Nanje je bila opozorjena v plačilnem nalogu, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Plačilo sodne takse po izteku roka ni več možno, ker je ta prekluziven.
Očitek, da sodišče prve stopnje ni odločilo o izvedbi dokaznega predloga z izvedencem, meri na pomanjkljivost dokaznega sklepa, ki lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v zvezi s katero bi morala pritožnica izkazati ne le obstoj kršitve procesnih pravil, ampak tudi verjetnost njenega vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe v konkretni zadevi (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 202, 205, 208. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/3, 623/3-2, 623/6.
delitev družbe - izčlenitev - pravno nasledstvo v pravdi - vstop naslednika v pravdo - prenos premoženja - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem
Ker prenosna družba z izčlenitvijo ne preneha in še naprej obstaja kot pravna oseba ter ima zato še naprej sposobnost biti stranka pravdnega postopka, prevzemna družba v njen procesni položaj v pravdi ne more vstopiti avtomatično. Pravila ZPP dopuščajo, da pravni naslednik pravne osebe prevzame pravdo, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke, zgolj v primeru prenehanja pravne osebe (205. in 208. člen ZPP).
Prenos dela premoženja od prenosne na prevzemno družbo pomeni odtujitev dela premoženja. Nedvomno pomeni tudi ločitev procesne in stvarne legitimacije, če do prenosa premoženja pride med pravdo. Zato se lahko po drugem odstavku 190. člena ZPP pravda s prevzemno družbo nadaljuje samo, če v to privolita obe stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088091
ZPSPP člen 28, 29, 29/2, 29/3. ZPP člen 433, 435, 435/2, 436, 436/2. URS člen 22.
najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - krivdni razlogi - zamuda s plačilom najemnine - izjava o odstopu - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu - izpraznitveni nalog - izdaja plačilnega naloga - mandatna tožba - ugovor zoper plačilni nalog - postopek ugovora zoper plačilni nalog - obrazloženost ugovora - navajanja dejstev in dokazov - pravna naziranja strank - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - vsebinsko odločanje o zahtevku - vsebinska obravnava vloge
Materialno pravo je z vidika pravdnega uspeha strank enako pomembno kot dejanska podlaga spora. Razlike med dejstvi in dokazi na eni strani ter pravnimi pravili na drugi strani zato ni niti v zvezi s pravico do izjavljanja (in v zvezi s tej pravici odgovarjajočo obveznostjo sodišča do opredelitve), ki se nanaša(ta) tudi na izražanje pravnih naziranj. Ker je tako, toženkine meritorne obrambe ni mogoče omejiti na dejansko podlago spora (negatio, exceptio), temveč se lahko toženka brani (tudi izključno) z utemeljevanjem nesklepčnosti tožbe oziroma nasprotovanjem tožničinim pravnim zaključkom.
V primeru mandatne tožbe ni nič drugače. Obrazloženosti ugovora zoper plačilni oziroma izpraznitveni nalog zato ni pravilno omejevati na primere, ko je ugovor oprt na trditve in dokaze o takšnih dejstvih, ki so pravno pomembna tudi po prepričanju nasprotne stranke ali sodišča, temveč je treba toženki dopustiti možnost, da ga utemeljuje (lahko tudi izključno) na nasprotovanju pravnim zaključkom tožnice. Ker se plačilni oziroma izpraznitveni nalog izda brez predhodne kontradiktorne obravnave (433. člen ZPP) in ker ga lahko toženka izpodbija samo z obrazloženim ugovorom, bi bila drugačna razlaga obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 435. člena ZPP v neskladju s toženkino pravico do izjave.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 139, 139/3. ZFPPIPP člen 229, 229/1, 229/1-1, 229/2, 229/2-1, 251. ZIZ člen 45, 45/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - izvršba na denarno terjatev - vročanje pravni osebi - pravna oseba v stečaju
Sodišče mora že samo v sodnem registru preveriti, ali udeleženka postopka, ki je gospodarska družba, obstaja, in če je v stečaju tudi, kdo je njen stečajni upravitelj in kje ima ta naslov. Kadar pa iz strankine vloge že izhaja firma gospodarske družbe, ki ji je treba vročiti kakšno pisanje, pri tej firmi pa je naveden še dodatek "v stečaju", je to za sodišče povsem zadosten signal, da mora uporabiti navedeno posebno pravilo in vročitev odrediti na naslovu stečajnega upravitelja. Da v primeru pod presojo vročitve ni odredilo na naslovu stečajne upraviteljice dolžnikove dolžnice kljub temu, da je odvetniška družba v predlogu za izvršbo firmo te dolžnice izrecno navedla skupaj z dodatkom "v stečaju", je bila izključna napaka izvršilnega sodišča.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor dolžnika
Sodišče izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - potek roka
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v predalčniku.
trditveno breme - zadostnost trditvene podlage - opis življenjskega primera - substanciranje dejanskih navedb - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - možnost učinkovite obrambe - neprerekana dejstva
Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.
ZPP člen 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 399/2-14, 399/2-15, 443. OZ člen 80.
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - pritožbena novota - novo dejstvo - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pooblastilo po zaposlitvi - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor
Neutemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila najemna pogodba sklenjena, to dejstvo pa med postopkom ni bilo sporno. Šele v pritožbi toženka zatrjuje, da soglasja volj ni bilo oziroma, da je bil podpis dosežen, ne da bi pogodbo kdo prebral, kar predstavlja nova dejstva. V skladu s 337. členom ZPP novih dejstev in dokazov v pritožbi ni dovoljeno navajati, razen če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, česar pa pritožnica ni zatrjevala. Zato gre za pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati. Poleg tega pa v teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. To pomeni, da pritožnica v resnici graja ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (443. člen ZPP).
izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - nezadostna trditvena podlaga - dokazno breme - spor s tujim elementom - mednarodno pravo - odgovornost prodajalca za napako - garancija
Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00088149
OZ člen 190, 610, 610/1
zahtevek za plačilo uporabnine - podzakup - uporabnina - neupravičena pridobitev - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka - prenehanje pogodbe o podzakupu - novi lastnik nepremičnine - zakupna (najemna) pogodba - obstoj pravne podlage - gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje - materialno trditveno in dokazno breme - nesporna dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti
Drži sicer, da pridobitelj oziroma novi lastnik nepremičnine, ki je bila že prej oddana v najem, stopi na mesto zakupodajalca in da potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom (610. člen OZ). Vendar pa v konkretnem primeru tožnica ni podala zadostnih trditev, ki bi omogočale sklepanje, da pogodba med toženko in novim lastnikom posega v tožničina upravičenja rabe, ki naj bi ji šla na podlagi zatrjevane pogodbe med njo in prejšnjim lastnikom nepremičnine.
obnova postopka - postopek zaradi insolventnosti - osebni stečaj - jasna določba
Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, po kateri v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka, je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage, niti je ne dopušča.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja
Okoliščina, da v nekaterih stečajnih postopkih posamezni upniki pričakujejo od upravitelja določena ravnanja (v svojo korist), ni v ničemer izjemna, in ne predstavlja presenečenja niti za udeležence postopka, niti za širšo javnost. Na to ne more vplivati dejstvo, da se upraviteljica v tem postopku osebno čuti pod velikim pritiskom upnikov. Gre za profesionalni rizik, ki se ga mora zavedati vsak, ki se odloči, da bo opravljal dela in naloge stečajnega upravitelja. Ravnanje upraviteljice in njeni subjektivni občutki v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom zato ne morejo biti izločitveni ali odklonitveni razlog.
Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo in zakaj je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Stranski intervenient ni stranka postopka in ga ni dopustno zajeti s tožbenim zahtevkom.