gospodarski spor - neizvedba dokazov - zahteva za izvedbo naroka
Tožencu je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da je izpodbijano sodbo izdalo oziroma da je odločilo o predmetnem sporu brez razpisa naroka na podlagi 488. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank naroka ni zahtevala.
delno plačilo - potrebni stroški - delni umik predloga za izvršbo
Ni sporno, da je upnik delno umaknil predlog za izvršbo za plačana zneska, dodatnih plačil drugodolžnik ne navaja. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v skladu s prvim in tretjim odstavkom 43. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik z dvema vlogama zahteval povrnitev stroškov izvršiteljev in citiralo priložena obračuna ter zneske. Zakaj konkretno naj bi bila nepravilna, drugodolžnik ne navede.
gospodarski spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - višina tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - kreditna pogodba - plačilo obveznosti
Toženka s pritožbenimi navedbami glede graje posameznih postavk, ki jih tožnica vtožuje, izpodbija dejansko stanje, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
Nedopustnih pritožbenih novot pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati.
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 22, 22/1-1, 256, 261, 261/1, 309, 309/1-1, 310. ZPP člen 458, 480, 483, 483-6, 495, 495/3. OZ člen 311.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - terjatev - obligacijska pravica - zakonski pobot po ZFPPIPP - izročitev premoženja upniku
Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani. Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico.
predlog za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - omejitev postulacijske sposobnosti - obvezno odvetniško zastopanje - pooblaščenec, ki ni odvetnik - prepozna dopolnitev pritožbe
Predlog za obnovo postopka, vložen po pooblaščencu, ki ni odvetnik, je nedovoljen. Takšen predlog sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja zavrže.
OZ člen 2, 5, 5/1, 14, 18, 18/1, 82, 82/1, 82/2, 341, 364, 421, 421/2.
odstop terjatve s pogodbo - cesija - ugovori iz temeljnega razmerja - pripoznava dolga - odpoved ugovorom iz temeljnega razmerja - načelo dispozitivnosti - načelo vestnosti in poštenja
Odstopnik prevzemniku največkrat že po zakonu odgovarja za obstoj, in če se tako zaveže, še za iztožljivost terjatve. Toda prevzemniku odstopnikova beseda o lastnostih terjatve včasih ne zadošča: veliko več mu lahko pomeni dolžnikova pripoznava dolga. Če se dolžnik tega zaveda, pa s svojo izjavo prispeva k prevzemnikovi odločitvi, da privoli v odstop, narekuje načelo vestnosti in poštenja daljnosežnejše pravne posledice kot pri pripoznavi dolga v dvostranskem razmerju ni. V njem ne bi imelo nobenega smisla, da bi se dolžnik odpovedoval svojim ugovorom iz temeljnega posla. Drugače pa je dolžnikovo pripoznavo dolga pri cesiji smiselno presojati tudi z vidika morebitne odpovedi ugovorom, ki jih dolžniku zagotavlja dispozitivni drugi odstavek 421. člena OZ. Odločilno je, kako se izjava glasi, in okoliščine primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00079538
OZ člen 360. SPZ člen 18, 68. SZ-1 člen 24, 30, 30/1. ZVEtL-1 člen 27, 31, 31/1.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - pasivna legitimacija - zastaranje terjatve - nepremagljive ovire - tek zastaralnega roka
Pravno podlago odgovornosti za plačilo vtoževanih stroškov predstavlja določilo 30. člena SZ - 1, ki določa, da so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži in določilo 68. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja odgovornost lastnika za bremena stvari.
ZSReg člen 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/1-6, 10.a, 10a/5, 10a/7, 635, 635/2, 635/2-3.
vpis v sodni register - materialno statusno preoblikovanje - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - omejitve ustanavljanja družb ter pridobitve statusa družbenika
Namen ureditve v 10.a členu ZGD - 1 je torej prepovedati sklepanje pravnih poslov, ki so pravni temelj ustanovitve družbe (pogodba oziroma akt o ustanovitvi družbe) oziroma prenosa poslovnega deleža v družbi (pogodba o izročitvi in prevzemu), z nepoštenim namenom. Izhajajoč iz opisanega namena omejitev 10.a člena ZGD - 1 lahko torej zaključimo, da položaj iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 ni ovira za pridobitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma položaja ustanovitelja družbe, če je pravni temelj prenosa poslovnega deleža oziroma ustanovitve nove družbe univerzalno pravno nasledstvo (dedovanje oziroma statusno preoblikovanje).
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije
V obravnavani zadevi se je postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije začel na podlagi domneve iz 1. točke drugega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), v skladu s katero velja, da obstoji razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če pravna oseba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila agenciji (AJPES) zaradi objave po prvem in drugem odstavku 58. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1. Elementi dejanskega stanu izbrisnega razloga, ki so povezani s to domnevo, pa so predpisani v 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Iz nje izhaja, da se pravna osebe izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse obveznosti. Treba je torej presoditi ne le obstoj domneve iz 1. točke drugega odstavka, ampak tudi, ali so izpolnjeni elementi dejanskega stanu izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila sporna provizija plačana v okviru prodaje premoženja v stečajnem postopku, ki je potekala po ZFPPIPP, in da ni šlo za prodajo na prostem trgu. Kupci premoženja v stečaju nimajo pravice vplivati na pogoje prodaje, kamor upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje spadata sporna višina provizije druge toženke in njena prevalitev na kupca. Gre za strošek stečajnega postopka, ki je bil (le) prevaljen na kupca, in z vidika kupca gre (le) za del kupnine oziroma za prodajni pogoj, pri čemer tožnica ni problematizirala dejstva, da je bila z višino provizije seznanjena, in trditve, da vsak kupec vnaprej ekonomsko oceni, koliko bo namenil za nakup v stečaju, ter stroške vračuna. Povedano drugače, gre za prodajni pogoj, ki je z vidika prodajalca inkorporiran v kupnino in kateremu posledično ni več moč nasprotovati le z izpodbijanjem tega segmenta kupnine. Gre za kupnino, ki je sestavljena iz cene, ki jo je prva toženka (prodajalka) prejela za prodano stvar, in transakcijskih stroškov (npr. sporne provizije druge toženke), ki jo je prevalila na kupca v stečaju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKI PRESTOPKI - STEČAJNO PRAVO
VSC00080707
ZFPPIPP člen 244, 296, 296/5, 301. ZPP člen 205, 208.
prenehanje terjatve - nepravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku
Ker tožeča stranka vtoževane denarne terjatve ni prijavila v stečajnem postopku, je v skladu s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, vtoževana terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.
OZ člen 311, 312, 313, 314. ZPP člen 7, 212, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o opravljanju storitev - materialnopravni (izvenpravdni) pobot - ugovor ugasle pravice - likvidnost terjatve - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pavšalne trditve - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljenost pritožbenih novot - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru
Zgrešeni so pritožbeni očitki, da bi se moralo sodišče prve stopnje do pobotnega ugovora tožene stranke opredeliti v izreku sodbe. Tožena stranka je v obravnavani zadevi podala ugovor izven pravdnega pobota, ki ga sodišče obravnava kot vsak drug ugovor ugasle pravice in pri uspešnem sklicevanju na izvenpravdno pobotanje tožbeni zahtevek zavrne, v izreku odločbe pa pobotne terjatve ne omenja.
poplačilo upnikov - poplačilo stroškov - prijava terjatve - prednostno poplačilo - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Iz kupnine za prodano nepremičnino vodilni upnik ne more prejeti poplačila stroškov za delo izvršitelja v premičninski izvršbi in za nadaljevanje izvršbe z rubežem denarne terjatve.
Prvi odstavek 208. člena ZIZ sicer res določa, da o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona, odloči sodišče s sklepom po opravljenem naroku. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Vendar to ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje namesto stranke iskati po spisu in zemljiški knjigi, ali ima njena priglašena terjatev dvakrat vknjiženo hipoteko v zemljiški knjigi in ali ima katera vknjižba hipoteke boljši vrstni red, kot ga je zatrjevala v prijavi terjatve. To je stvar skrbnosti stranke.
Zaradi nezatrjevanega boljšega vrstnega reda terjatve osmega upnika ostali upniki, konkretno drugi upnik, ki je bil delno poplačan z izpodbijanim sklepom, niso mogli na razdelitvenem naroku prerekati do takrat zatrjevanega vrstnega reda osmega upnika.
pravočasnost vloge - priporočena oddaja vloge - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Oddaja pošiljke na bencinskem servisu Petrol se šteje kot oddaja na pošto, saj opravlja družba Petrol kot pogodbeni partner za Pošto tudi sprejem pošiljk in omogoča sprejem priporočenih pisem. O tem vprašanju je sodna praksa že ustaljena.
gospodarski spor majhne vrednosti - dokazovanje - izvedenec - odločanje na podlagi pisnih dokazov - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo povprečno ceno na krajevnem območju s primerjavo večjega števila predloženih cenikov in Eurotax kalkulacij. Takšni pisni dokazi so primerni za ugotavljanje dejstva povprečne cene na krajevnem območju in v obravnavani zadevi tudi zadostni. Upoštevati je treba to, da predstavlja predmetni postopek spor majhne vrednosti, ki se je vršil za plačilo 557,36 EUR. Postavitev izvedenca avtomobilske stroke za ugotovitev povprečne cene bi bila v danem postopku neekonomična in glede na večje število predloženih pisnih cenikov in kalkulacij tudi nesmotrna. Neizvedba dokaza z izvedencem v takšnem primeru je tudi v skladu z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00079558
ZGD-1 člen 70, 263. OZ člen 131, 243, 243/3. ZPP člen 286.
pravica do izjave - pravica do izjave stranke - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - materialno procesno vodstvo - odškodninska odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - obstoj protipravnosti - konkretizacija navedb - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine - kršitev prisilnih predpisov - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - izvedensko mnenje - prekluzija dokazov - dolžna skrbnost članov uprave
Tudi sicer je sodišče šele v ponovljenem postopku pozvalo toženca na konkretizacijo navedb in tudi iz tega razloga ni mogoče govoriti o prepoznih navedbah. V prvem postopku vprašanje povečanih stroškov v primeru skladiščenja na potencialnih drugih površinah zaradi materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje (da pri profitabilni kršitvi ni možno upoštevanje nobenih morebitnih koristi) za sodišče ni bilo relevantno, zato takrat tudi ni izvajalo materialnoprocesnega vodstva že pred oziroma na prvem naroku, kot bi ga sicer moralo, če je štelo, da navedbe niso zadosti konkretizirane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00080486
ZPIZ-2 člen 190. ZUTD člen 163. ZPP člen 285. ZDR-1 člen 179.
malomarnost - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - delovna nesreča delavca podizvajalca - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - regresni zahtevek zavarovalnice
Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku je vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika (prvi odstavek 163. člena Zakona o urejanju trga dela - ZUTD. Glede na omenjene podane trditve tožeče stranke je sodišče prve stopnje v zvezi s konkretnimi zaključki o posredovanju dela delavcev uporabniku (toženi stranki) več kot očitno preseglo trditveno podlago tožeče stranke o tem vprašanju, pri čemer toženi stranki zaradi opustitve materialno procesnega vodstva tudi ni dalo nobene možnosti, da se o tem izjavi.
sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - ugovor upnika - rok za ugovor - neplačilo predujma - ugovor se šteje za umaknjen
Določba četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, v kateri so navedeni razlogi za ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, je namenjena ugotavljanju obstoja premoženja stečajnega dolžnika, ki bi se še lahko namenilo za razdelitev upnikom, pa se ni, ker je bila njegova vrednost ocenjena prenizko ali so bili stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko ali se sploh ni upoštevalo, ali pa je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso. Vse ugovore v tej smeri morajo upniki podati v ugovoru zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, in sicer v roku 15 dni od objave tega sklepa.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje ugovora
Status stranke bi si bila pritožnica lahko brez nadaljnjega zagotovila s pravočasno prijavo terjatve (po 2. točki 385. člena ZFPPIPP), medtem ko je upnikov status stranke, ki je navezan na priznanje njegove terjatve (po 3. točki 385. člena ZFPPIPP), lahko odvisen od številnih pravnih dejstev, katerih nastopa ni mogoče zanesljivo časovno fiksirati (t. p. ni odvisen le od tu odsotnega preizkusa terjatev, temveč tudi od njihovega morebitnega prerekanja in morebitnih nadaljnjih pravd in njihovega izida). Ker mora stečajni postopek potekati hitro in skoncentrirano, je stvarno utemeljeno in očitno ni protiustavno, da si upnik lahko zagotovi status stranke s pravočasno prijavo terjatve, kasneje pa mu je ta priznan po možnosti (če in ko med postopkom postane zanesljivo, da je upnik).