Zakon ne zahteva, da bi moralo sodišče stranki pošiljati obvestilo o vročitvi po fikciji vročitve v izjavo. Stranka ima možnost vpogleda v spis, s čimer se lahko prepriča tudi o vsebini obvestila o vročitvi.
Pravila ZPP o vročanju po fikciji vročitve niso v nasprotju z načelom enakosti. To metodo vročanja je presojalo tudi Ustavno sodišče RS in je ni izključilo.
Sodišče prve stopnje je navedlo, da so bili učinki sklepa o prekinitvi postopka odpravljeni že s sklepom z dne 28. 10. 2025 o nadaljevanju postopka. Ker zato pravni interes pritožnika za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka naj ne bil več podan, je njegovo pritožbo z dne 24. 10. 2025 zoper sklep o prekinitvi postopka zavrglo.
Ker pritožnik niti v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni podal razlogov, ki bi utemeljevali drugačno odločitev, v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka pa je predlagal razveljavitev sklepa, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper navedeni sklep, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravni interes za pritožbo ima oseba, katere pravni položaj bi se, v kolikor bi s pritožbo uspela, izboljšal. Ker pa je sodišče prve stopnje sklep z dne 8. 8. 2025 razveljavilo že samo, s sklepom z dne 11. 8. 2025, pritožnik boljšega položaja s pritožbo zoper sklep z dne 8. 8. 2025 ne more doseči.
Direktor je bil vsaj dva meseca seznanjen s stanjem prokurista, z njegovimi osebnimi težavami in kako te vplivajo na kakovost dela, a ga je vseeno pustil opravljati isto delo zgolj z dodatnim nadzorom. Delo prokurista se je nesporno nanašalo na izvensodno in sodno izterjavo terjatev, zato ga je moral opravljati posebej skrbno, ker so v sodnih postopkih določeni prekluzivni, zakonski roki. Poslovodja je tudi vedel, da prokurist prevzema sodno pošto.
Ni bilo dovolj, da je direktor zgolj poostril nadzor, temveč bi moral od začetka poletja 2021 poskrbeti, da sodna pošta ne prihaja v roke prokurista, sicer je izpostavil tožečo stranko potencialni nevarnosti zamude nepodaljšljivih rokov.
Trditveno in dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženki kot uporabnici. Ne gre za uporabo zakonske domneve, po kateri bi se vsi fonogrami šteli za primerne starosti in vrste, da bi bilo za njihovo predvajanje potrebno plačilo, ki po navedbah pritožnice iz zakona ne izhaja. Gre za materialno trditveno in dokazno breme tožnice, ki ga v konkretnem primeru opredeljujeta citirani določbi prvega in tretjega odstavka 130. člena ZASP. Temu je tožnica zadostila. Uporabnik sicer lahko ugovarja, da je predvajal zgolj fonograme, ki niso bili izdani v komercialne namene ali takšne, na katerih so pravice proizvajalcev fonogramov prenehal, za kar pa je na njem trditveno in dokazno breme.
Pritožnik ni stranka tega postopka, upravičenje upravitelja pa je enostransko upravičenje zahtevati izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki jo pritožnik uporablja brez pravnega naslova. Zakon ne zahteva izvedbe naroka, pač pa določa, da mora biti sklep, s katerim se osebam iz petega ali šestega odstavka 248. člena ZFPPIPP naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo izročijo upravitelju, tem osebam vročen, zoper ta sklep pa lahko osebe vložijo pritožbo.
Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov za odločitev, da se v obravnavani zadevi pogodbena kazen, dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo, lahko obračuna tudi za neizpolnitev pogodbe.