ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 309/1-2. ZPP člen 325, 325/1, 332. ZTLR člen 28, 28/4.
izločitvena pravica - priposestvovanje - izrek sklepa o preizkusu terjatev - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - smrt zapustnika - uvedba dedovanja - dedič - dedna izjava - sklep o dedovanju
Vsebina izločitvenega zahtevka je odvisna od vrste premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. V primeru izločitvenega zahtevka, ki ga ima oseba, ki je s priposestvovanjem pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, se poleg ugotovitve, da je izločitvena pravica priznana, zahteva tudi ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik.
Ugotavljanje, kdo so (dokončni) dediči po zapustniku, ki je izločitveni upnik v stečajnem postopku, ni predmet stečajnega postopka, temveč zapuščinskega postopka. Prav tako ni predmet stečajnega postopka ugotavljanje, ali je nastala skupnost dedičev, niti ugotavljanje imen sodedičev. Sodna praksa se je že opredelila, da se v takem primeru odločba (v izreku) glasi na poimensko še nedoločene dediče.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - načrt poteka stečajnega postopka - načelo absolutne prednosti - preostalo premoženje
Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe.
Postavitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka pomeni zahtevo, da sodišče odloči o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja, ki v tem primeru ne pomeni več predhodnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku, ampak preraste v neposredno vsebino enega izmed zahtevkov v tožbi, za katerega pa sicer tožeči stranki, ni potrebno, da zanj posebej izkazuje pravni interes, kajti pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa in o vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloči obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi.
Sklenjena Pogodba predstavlja (tudi) t.i. podudeležbeno pogodbo kot družbeno pogodbo civilnega prava. Slednja sicer v slovenskem pravnem redu ni posebej urejena, vendar pa je dopustna. Pri njej gre za pogodbeno razmerje med tretjo osebo in imetnikom deleža v družbi ter si z njo udeleženca delita stroške nakupa deleža in dobiček (in izgubo) iz tega deleža, pri čemer lahko to razmerje nastane ob nastanku deleža ali kasneje. Pri podudeležbi ostaja imetnik deleža le eden (s tem se loči tudi od tihe družbe, kot jo je definiral 159. člen ZGD), pri čemer podudeleženec ni vložil sredstev v podjetje koga drugega, ampak v delež nekoga, ki je sam družbenik gospodarske družbe. Podudeležensko razmerje navzven, to je v sami gospodarski družbi ni vidno, niti ne vpliva na družbenikov položaj.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - začetek stečaja
Pritožbeno ni sporno, da je bil 23. 4. 2025 objavljen sklep o preizkusu terjatev, ki je postal pravnomočen 8. 5. 2025 in da je sodišče prve stopnje pozvalo stečajno upraviteljico k prevzemu postopka. S tem je odpadla procesna ovira prekinitve postopka. Kako bo sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, o predlogu in ali ima upnik še pravni interes za tožbo, kar navaja dolžnik, je stvar nadaljevanja postopka.
Dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo 4. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah.
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika plačila sodnih taks v znesku nad 44,00 EUR. Dolžnost plačila tega zneska izhaja iz kogentne zakonske določbe.
motenje posesti - izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilni naslov sklep o motenju posesti je bil izdan zoper dolžnika, zato ga mora izpolniti. Ali bi morali biti tudi etažni lastniki stranke pravdnega postopka, ni stvar izvršilnega postopka. V tem se zgolj sledi izvršilnemu naslovu po načelu stroge formalne legalitete.
plačilo uporabnine - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - neupravičena pridobitev - primerna višina uporabnine - dokazovanje z izvedencem
Vprašanje ustrezne višine uporabnine (v smislu povprečne tržne najemnine) je strokovno vprašanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tej zvezi utemeljeno v postopek pritegnilo izvedenca.
odškodnina za premoženjsko škodo - poplave - ugovor aktivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - višina škode - nepremičnina v solastnini - ocena stroškov - zadostna trditvena podlaga - manjvrednost nepremičnin - škoda na premičninah - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088195
ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 287, 287/1, 287/2, 288. URS člen 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - kabelska retransmisija glasbenih del - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - določitev primernega denarnega nadomestila - določitev višine nadomestila - običajno plačilo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - predvidljivost - kršitev konkurence - enako obravnavanje - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora zastaranja - ugovor zastaranja obresti - prepozen ugovor zastaranja
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila. Ker se je spremenila objektivna okoliščina (tarifa iz Skupnega sporazuma), ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila, ni mogoče govoriti o posegu v prej navedene pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086501
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 170, 170/1, 170/2. ZIL-1 člen 123a.
začasna odredba po zasp - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - delo industrijskega oblikovanja - individualnost avtorskega dela
Dela industrijskega oblikovanja so stvaritve, ki imajo uporabno funkcijo. Zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva je ustvarjalni manevrski prostor pri teh delih zožen, pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, ki je lahko tudi nezavedno. Merilo individualnosti je izpolnjeno le, kadar z izbiro elementov, ki jih vsebuje delo, avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbiro tako, da oblika dela odraža njegovo osebnost, s čimer mu vtisne svoj osebni pečat. Merilu individualnosti ne morejo zadostiti sestavni elementi, za katere je značilna njihova tehnična funkcija, saj varstvo iz naslova avtorske pravice ne zajema idej.
OZ člen 30, 30/3, 332, 442, 442/2, 442/3. ZPP člen 183. ZOEE člen 1.
pogodba o dobavi električne energije - stalna poslovna zveza med strankama - molče obnovljena pogodba - primerna kupnina - plačilo dobavljene električne energije - nasprotna tožba - materialni pobot - pisnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala biti zavrnitev pisna. Pogodbe o dobavi električne energije je v spornem obdobju urejal Zakon o oskrbi z električno energijo, ki je zanje zahteval pisno obliko. Za pisnost zadošča, da sta ponudba in sprejem ponudbe pisna, enako pa pri uporabi tretjega odstavka 30. člena OZ nujno velja tudi za zavrnitev ponudbe.
ZSReg člen 17, 17/1, 33, 33/1, 33/2. ZGD-1 člen 481, 482.
prenos poslovnega deleža - predkupna pravica družbenika - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - kavza pogodbe - nedopusten nagib - izključitev družbenika - veljavnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža v d.o.o. - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - prekinitev postopka
Sodišče pri presoji, ali ima nekdo pravni interes, ne ugotavlja utemeljenosti navedb iz ugovora. Udeleženca sta družbenika subjekta vpisa. Glede na to, da trdita tudi, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža neveljavna, ker je bil odsvojitelj že pred tem izključen iz družbe, gotovo imata pravni interes v tem registrskem postopku, saj je velikost njunega poslovnega deleža odvisna od veljavnosti pogodbe, ki je podlaga o vpisu (posledica izključitve družbenika je sorazmerno povečanje poslovnih deležev).
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - zavarovana terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - upniški odbor - ločitveni upniki
Dolžnica se sklicuje na svoja dogovor z Banko in Načrt finančnega prestrukturiranja družbe iz aprila 2025, v katerem je sicer navedla, da je za njeno uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve navedene banke kot njene ločitvene upnice, a posebej poudarila, da njen dogovor z banko ne pomeni predloga prestrukturiranja zavarovanih terjatev skladno z določili 221.n člena ZFPPIPP. Ureditev iz tega člena se nanaša na situacijo, v kateri dolžnik brez vnaprejšnjega dogovora z njimi ponudi upnikom zavarovanih terjatev, da se te prestrukturirajo, kar se za nekatere od njih lahko dogodi prisilno (tako da jih drugi upniki zavarovanih terjatev preglasujejo). Zato je med drugim zapovedano oblikovanje posebnega upniškega odbora vseh ločitvenih upnikov (tretji odstavek 221.n člena). Enakega statusa pa ne potrebuje in ne uživa tisti upnik zavarovane terjatve, ki če bo prisilna poravnava na njegov položaj učinkovala (lahko pa o njej glasuje), se bo to dogodilo z njegovim soglasjem (na podlagi dogovora z dolžnikom). V tem primeru se, vsaj glede tega upnika, ne uporabi določb 221.n člena, vključno s pravili o oblikovanju upniškega odbora.
sodne takse v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je sodno takso odmerilo po pravilni tarifni številki, ki določa višino sodne takse za pritožbo zoper vse sklepe, izdane v stečajnem postopku, razen zoper sklep o prvi razdelitvi. Sodna taksa za pritožbo je določena v absolutnem znesku in je vedno enaka, ne glede na to, za kateri drug sklep gre v stečajnem postopku. Na to ne vpliva, ali je s pritožbo izpodbijana vrednost manjša od predpisane sodne takse.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zasvojenost - igre na srečo - zadolževanje - lahkomiselno ravnanje
Prevzemanje obveznosti, nesorazmernih s premoženjskim položajem dolžnika, ki je bilo izrazito lahkomiselno, brez namena kakršnegakoli poplačila teh obveznosti, pomeni oviro za odpust obveznosti, zaradi katere dolžnik ne more biti deležen te pravne dobrote. Dolžnik se sedaj očitno trudi, da bi popravil, kar je storil, v postopku je po izdaji izpodbijanega sklepa že prišlo do razdelitve, v kateri so upniki prejeli poplačilo dobrih 10 % svojih terjatev, stečajna masa pa se je natekla iz prilivov od dolžnikovih plač. Vendar pa to ne more odpraviti ovire za odpust obveznosti, zato tudi ni mogoča drugačna odločitev kot ta, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da je ugodilo ugovoru proti odpustu obveznosti, ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo odpust obveznosti.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - daljša odsotnost - sprejem sodnih pošiljk - dolžna skrbnost - samostojni podjetnik - enoosebna družba
Zakon ne predpisuje, da bi moral imeti podjetnik poleg sebe oziroma enoosebna družba poleg direktorja še kakšne druge organe ali zaposlene. Zato je potrebno upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo, kot v primeru večjih družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.
Sklep o začasni odredbi je bil prvo pisanje v obravnavani zadevi. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da zoper njo teče sodni postopek, ji je priznan privilegij, da lahko s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje prepreči zamudo roka za ugovor zoper začasno odredbo.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087483
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 276. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 60, 63. ZPP člen 29. ZArbit člen 5, 12. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 35.
arbitražni sporazum - pristojnost tuje arbitraže - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba v podporo arbitraže - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - gospodarske statusne zadeve - verjetnost terjatve - vsebina tujega prava - dokaz z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje
Mednarodno pristojnost sodišča države članice v primeru začasne odredbe ob sklenjenem arbitražnem sporazumu je presojalo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi C-391/95 z dne 17. 11. 1998 v zadevi Van Uden.
Ker slovensko sodišče zaradi arbitražnega sporazuma ni mednarodno pristojno po drugih določbah Bruseljske uredbe, je bilo treba njegovo pristojnost utemeljiti z nacionalnimi procesnimi pravili.
Za to, da bi bilo zavarovanje z začasno odredbo lahko izvzeto od pristojnosti sodišča, bi to moralo biti v arbitražnem sporazumu povsem jasno in nedvoumno izraženo.
Verjetnost kot dokazni standard je pretežnost razlogov v prid obstoja nekega dejstva; s procesnega vidika - ki je pri začasnih odredbah zaznamovan s potrebo po hitrem in fleksibilnem odločanju, prilegajočem se okoliščinam posameznega primera -, pa verjetnost pomeni nevezanost (ali ohlapnejšo vezanost) na sistem pravil ugotavljanja dejstev iz 18. poglavja ZPP o dokazih in izvajanju dokazov.
Pravila iz 18. poglavja ZPP v zadevah zavarovanja na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo smiselno. Smiselno pa ni v postopku zavarovanja vztrajati pri vseh pravilih pravdnega postopka o sodnem izvedencu: da ga lahko postavi le sodišče; da zgolj to dokazno sredstvo sodišču dovoljuje spoznati dejstva s strokovnega področja, ki mu sicer ni dostopno; da je izvedenca praviloma treba ustno zaslišati. Zato so "izvedenska mnenja" v netehničnem smislu, tj. analize, ki jih po naročilu strank pred sprožitvijo postopka zavarovanja z začasno odredbo pripravijo strokovnjaki, v tem postopku dopustna in dobrodošla dokazila. Ker pa na račun večje likvidnosti nujno do določene mere trpi njihova verodostojnost, jih je treba vsakokrat primerno kritično presojati. Vendar. Četudi je strokovnjaka izbrala stranka, ki njegovega mnenja v postopku tudi ne bi predložila, če ne bi bilo zanjo ugodno, to še ne pomeni, da je vsako predpravdno strokovno mnenje neverodostojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086922
ZIL-1 člen 47, 47/1, 123, 123/2, 123/2-b. ZIZ člen 272.
znamka - prepoved uporabe znaka - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da trditve predlagatelja zavarovanja z začasno odredbo, da nasprotnik zavarovanja krši znamko, same po sebi še ne utemeljijo predlagateljeve težko nadomestljive škode, ter da tožnica ni več kot samo abstraktno in posplošeno zatrjevala možne tržne situacije pri kršitvi znamk.
sklep o začetku stečajnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - likvidnost premoženja
Pritožba družbenika d. o. o. zoper sklep o začetku stečaja, ki ga je predlagal upnik in je dolžnik vložil ugovor, sklep pa je bil izdan v postopku po prvem in drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP ter po izvedbi dokazov o dolžnikovi insolventnosti, ni dovoljena. Ne gre za enake okoliščine kot v zadevi Ustavnega sodišča št. U-I-151/24.
Ob odsotnosti navedb o hitri unovčljivosti (likvidnosti) dolžnikovih sredstev (konkretno: nepremičnin), podatki v računovodskih izkazih dolžnika ne morejo izpodbiti domneve trajnejše nelikvidnosti po drugi alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.