ZPP člen 76, 76/1, 80, 139, 139/3. ZFPPIPP člen 229, 229/1, 229/1-1, 229/2, 229/2-1, 251. ZIZ člen 45, 45/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - izvršba na denarno terjatev - vročanje pravni osebi - pravna oseba v stečaju
Sodišče mora že samo v sodnem registru preveriti, ali udeleženka postopka, ki je gospodarska družba, obstaja, in če je v stečaju tudi, kdo je njen stečajni upravitelj in kje ima ta naslov. Kadar pa iz strankine vloge že izhaja firma gospodarske družbe, ki ji je treba vročiti kakšno pisanje, pri tej firmi pa je naveden še dodatek "v stečaju", je to za sodišče povsem zadosten signal, da mora uporabiti navedeno posebno pravilo in vročitev odrediti na naslovu stečajnega upravitelja. Da v primeru pod presojo vročitve ni odredilo na naslovu stečajne upraviteljice dolžnikove dolžnice kljub temu, da je odvetniška družba v predlogu za izvršbo firmo te dolžnice izrecno navedla skupaj z dodatkom "v stečaju", je bila izključna napaka izvršilnega sodišča.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - potek roka
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v predalčniku.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor dolžnika
Sodišče izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.
izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - nezadostna trditvena podlaga - dokazno breme - spor s tujim elementom - mednarodno pravo - odgovornost prodajalca za napako - garancija
Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca.
ZPP člen 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 399/2-14, 399/2-15, 443. OZ člen 80.
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - pritožbena novota - novo dejstvo - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pooblastilo po zaposlitvi - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor
Neutemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila najemna pogodba sklenjena, to dejstvo pa med postopkom ni bilo sporno. Šele v pritožbi toženka zatrjuje, da soglasja volj ni bilo oziroma, da je bil podpis dosežen, ne da bi pogodbo kdo prebral, kar predstavlja nova dejstva. V skladu s 337. členom ZPP novih dejstev in dokazov v pritožbi ni dovoljeno navajati, razen če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, česar pa pritožnica ni zatrjevala. Zato gre za pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati. Poleg tega pa v teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. To pomeni, da pritožnica v resnici graja ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (443. člen ZPP).
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - brezplačno opravljanje dela - opravljanje funkcije direktorja - odpoved premoženjski pravici - nesorazmerno prevzemanje obveznosti
Kot že navedeno, ni bistveno ali je za opravljanje direktorske funkcije prejemal kakršnokoli plačilo ali ne. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zaradi tega obstaja dodatna ovira za odpust obveznosti v zvezi s tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP je pravilna.
obnova postopka - postopek zaradi insolventnosti - osebni stečaj - jasna določba
Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, po kateri v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka, je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage, niti je ne dopušča.
URS člen 2, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2, 394, 394/1, 394/1-10, 394/1-11. ZIZ člen 15, 270, 270/1.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - subjektivni prekluzivni rok - pravnomočnost kazenske sodbe - premoženjskopravni zahtevek - začasna odredba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pravnega varstva - procesna skrbnost stranke - verjetnost obstoja terjatve - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
Glede védenja o novih dejstvih je namreč že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zvezi s predlogom za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP zavzelo jasno in enotno stališče (ki je uporabljivo tudi glede obnovitvenega razloga iz 11. točke citiranega člena ZPP), da rok ni vezan na trenutek, ko je stranka pridobila možnost navesti nova dejstva, temveč ko je imela možnost, da to stori. V obravnavanem primeru to pomeni, da je potrebna presoja ustrezne procesne skrbnosti tožnice kot predlagateljice obnove postopka in ugotovitev, ali bi tožnica ob zahtevani skrbnosti že pred 14. 1. 2025, ko je prejela pravnomočno kazensko sodbo v delu premoženjskopravnega zahtevka, lahko zvedela za pravnomočnost sodbe v delu glede krivde in kazenske sankcije, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje nastopila dne 17. 9. 2024.
Glede na ugotovljeno dejstvo, da se je tožnica kot oškodovanka zoper kazensko sodbo pritožila (le) v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, pritožbeno sodišče meni, da bi tožnica to lahko zvedela. Po prejemu kazenske sodbe bi se morala prepričati o njeni pravnomočnosti glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti toženca. Zavedati bi se namreč morala, da je predlog za obnovo postopka vezan na kratek subjektivni rok.
Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo in zakaj je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Stranski intervenient ni stranka postopka in ga ni dopustno zajeti s tožbenim zahtevkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00088149
OZ člen 190, 610, 610/1.
zahtevek za plačilo uporabnine - podzakup - uporabnina - neupravičena pridobitev - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka - prenehanje pogodbe o podzakupu - novi lastnik nepremičnine - zakupna (najemna) pogodba - obstoj pravne podlage - gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje - materialno trditveno in dokazno breme - nesporna dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti
Drži sicer, da pridobitelj oziroma novi lastnik nepremičnine, ki je bila že prej oddana v najem, stopi na mesto zakupodajalca in da potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom (610. člen OZ). Vendar pa v konkretnem primeru tožnica ni podala zadostnih trditev, ki bi omogočale sklepanje, da pogodba med toženko in novim lastnikom posega v tožničina upravičenja rabe, ki naj bi ji šla na podlagi zatrjevane pogodbe med njo in prejšnjim lastnikom nepremičnine.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja
Okoliščina, da v nekaterih stečajnih postopkih posamezni upniki pričakujejo od upravitelja določena ravnanja (v svojo korist), ni v ničemer izjemna, in ne predstavlja presenečenja niti za udeležence postopka, niti za širšo javnost. Na to ne more vplivati dejstvo, da se upraviteljica v tem postopku osebno čuti pod velikim pritiskom upnikov. Gre za profesionalni rizik, ki se ga mora zavedati vsak, ki se odloči, da bo opravljal dela in naloge stečajnega upravitelja. Ravnanje upraviteljice in njeni subjektivni občutki v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom zato ne morejo biti izločitveni ali odklonitveni razlog.
sodba na podlagi pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave toženca zavezalo k plačilu v roku 15 dni od vročitve sodbe, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka. Gre le za določitev oziroma konkretizacijo (zakonskega) paricijskega roka. Odločitev o teku paricijskega roka od vročitve odločbe dalje je skladna s 313. členom ZPP. Tožnici ni bilo prisojeno več kot je zahtevala.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - gola pritožba
Toženka v ugovoru zoper plačilni nalog ni uveljavljala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je trdila, da sodne takse ne more plačati, ker ima blokiran oziroma zaprt bančni račun.
osebni stečaj - končno poročilo upravitelja - končanje postopka osebnega stečaja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj 28. 5. 2025 sodišču predložil končno poročilo, ki vsebuje vse sestavine, predvidene v drugem odstavku 375. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno postopalo pravilno, v skladu z določbo 376. člena ZFPPIPP, ko je odločilo, da se stečajni postopek konča in upravitelja razreši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00087835
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 5/1-3, 5/1-4. ZDen člen 72, 73, 90.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - zadruga - neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine - odplačnost - arondacijska odločba - nadomestna nepremičnina - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - pogodbeno dogovorjena odškodnina - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
V postopkih po 74. členu ZZad mora zadruga upoštevajoč merila, določena v Navodilu, dokazati ne samo, da je za nepremičnino dala nadomestilo, ampak tudi, da je to nadomestilo preseglo 30 % takratne vrednosti nepremičnine.
Pogodbena zaveza toženke, da bo izročila drugo nepremičnino, ki se bo določila sporazumno, ne da bi toženka trdila in dokazala, da je s sopogodbenikom na tej podlagi res sklenila takšen sporazum ali izročila nadomestno nepremičnino, ne dokazuje odplačnosti (tj. plačila najmanj 30 % takratne vrednosti nepremičnine). V tem primeru je že v sklenitveni fazi umanjkala sklenitev v pogodbi predvidenega sporazuma in določitev konkretne nepremičnine, kar je nujno za presojo odplačnosti.
Ker je obveznost toženke za izročitev nadomestne nepremičnine, katere lega (parc. št.) se bo določila sporazumno, nastopila šele „čez 10 let“, je bila ta čas desetih let toženka zavezana plačevati pogodbeno dogovorjeno letno odškodnino, zato je to obdobje plačevanja odškodnin sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo v odmeni. Nadaljnje prejemanje letne odškodnine v pogodbi časovno ni bilo določeno, zato zgolj na podlagi pogodbene določbe iz sklenitvene faze višina odmene ni določena in se ne more upoštevati kot plačilo pri presoji odplačnosti skladno z Navodilom. V tem primeru bi se odškodnina za nadaljnje obdobje lahko upoštevala le, če bi jo toženka dejansko izplačevala.
stečajni postopek nad pravno osebo - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - zastopanje stečajnega dolžnika
Ker je terjatev, ki jo pritožnik uveljavlja v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o., premoženje stečajnega dolžnika B. B. – v osebnem stečaju, stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. pa teče z namenom poplačila terjatev upnikov, so načeloma vsa procesna dejanja upnikov in sodišča v tem stečajnem postopku v neposredni ali posredni povezavi z namenom stečajnega postopka, to je poplačilom terjatev upnikov. To velja tudi za načrt poteka stečajnega postopka in spremembo tega načrta. Zato stečajnega dolžnika B. B. v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o .o. lahko zastopa le upravitelj. Kako bi izpodbijani sklep lahko vplival na položaj B. B. izven okvira namena stečajnega postopka, pa dolžnik v pritožbi ni pojasnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00087623
OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 11, 11/1. ZIZ člen 62. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 26.
dogovor o pristojnosti - ugovor pristojnosti - spustitev v postopek - tiha prorogacija - pravočasnost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - obrazloženost ugovora - nacionalna procesna avtonomija - načelo učinkovitosti
Pravilo iz drugega odstavka 62. člena ZIZ in njegova takšna razlaga, da mora "dolžnik" uveljavljati dogovor o pristojnosti najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen če ne pozna sporne terjatve, ni skladno z zahtevami, ki jih za učinkovitost varstva pravic postavlja pravo EU.
ZCes-1 člen 5, 5a. OZ člen 261, 262, 262/1, 262/2. SPZ člen 96.
prometna nesreča - odstranitev poškodovanih ali pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest - tovorno vozilo - odvoz stvari - kraj izpolnitve obveznosti - upoštevanje navodil - neupoštevanje navodil naročnika - hramba vozil - povrnitev stroškov hrambe vozila - pridržna pravica - retencijska pravica - nedobroverna posest
Za nedobrovernost posesti se ne zahteva, da bi stranka posest pridobila s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja, ampak je nedobroverni posestnik že tisti, ki je vedel ali bi lahko vedel, da ni upravičen imeti stvari v posesti.
Toženka je opravila storitev vleke tovornega vozila na avtocesti na podlagi določb 5. in 5.a člena ZCes-1. Če vozila ni odpeljala na kraj, ki ga je določila tožnica, ampak ga je proti njeni volji odpeljala na svoje parkirišče, ni upravičena do povračila stroškov hrambe in nima retencijske pravice po drugem odstavku 262. člena OZ.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odstop od pogodbe pred iztekom roka - ravnanje dolžnika
Kolikor je nasprotnica zavarovanja do A. in B. A. imela terjatev, je bila prisilna uveljavitev te terjatve - za razliko od zgolj zastave, ki je bila po skupnem namenu pogodbenikov v funkciji prodaje deležev - objektivno v nasprotju s ciljem Pogodbe, da se deleža A. in B. A. prodata večinskemu družbeniku. To pa se lahko prilega ravnanju pogodbenika, po katerem je v smislu 107. člena OZ očitno, da ne bo izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe.