ZSPJS člen 22e, 22e/1.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.
plačilo dodatka - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko zahtevku tožnika (delno) ugodilo, za vsak posamezni mesec vtoževanega obdobja ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela, torej kakšen je bil pričakovan obseg dela in ali ga je ter v kakšen obsegu ga je tožnik presegel. To so dejstva, bistvena za odločitev (prvi odstavek 22.e člena ZSPJS; prim. sklepa VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020), ne pa dejstvo, ali gre za opravljanje dela delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jih je opravljal po odredbi nadrejenega.
ZKP člen 18, 18/2, 219a, 219a/14, 285e, 285e/1, 402, 402/3. URS člen 37.
predlog za izločitev dokazov - listine in elektronski podatki kot dokaz - hišna preiskava - banka - zaseg elektronskih podatkov - izvajanje dokazov - zapisnik o preiskavi
Pritožbeno sodišče tako soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da tudi sam način pridobitve oziroma zajema elektronskih podatkov iz strežnika banke, ki ima podlago v ustrezni odredbi preiskovalnega sodnika, niti ni relevanten za presojo pravne dopustnosti (zakonitosti) teh dokazov, temveč je pomemben zgolj za oceno njihove dokazne vrednosti. Slednje pa, kot že navedeno, ni predmet tega pritožbenega postopka, temveč predmet presoje sodišča prve stopnje v okviru glavne obravnave.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3.. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v zvezi s psihiatričnim stanjem tožnika obstaja zgolj en psihiatrični izvid, ki ga je izvedenka citirala v izvedenskem mnenju in v katerem psihiater ne ugotavlja razlogov za zmanjšano delazmožnost. Ocena izvedenke, da je tožnik s psihiatrične strani zmožen za delo, torej temelji na ugotovitvi psihiatra in na konkretnem izvidu, v katerem niso ugotovljeni razlogi za zmanjšanje delazmožnosti. Drugih izvidov ali drugačnih ugotovitev specialistov pri psihiatričnem zdravljenju tožnika, pritožba ne navaja in se tudi med medicinsko dokumentacijo ne nahajajo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana kršitev do izjave, ker sodišče prve stopnje zgolj na podlagi tožnikove izpovedi, ne da bi bila popolna nezmožnost in takšno zdravstveno stanje izkazana v medicinski dokumentaciji, ni ugodilo tožbenemu zahtevku.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/8, 38/9, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1, 365/1-1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - konec izvršilnega postopka - pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih. To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena, bi bila z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen. Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika. Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00054629
ZNPosr člen 23, 23/3. OZ člen 850.
odgovornost za pravne napake - odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost nepremičninske agencije - nelegalna gradnja (črna gradnja) - zmanjšana vrednost nepremičnine - razlika kupnine - vzročna zveza - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila provizije
Stanovanje v stavbi, ki ni zgrajeno skladno z gradbenim dovoljenjem in zato zanj ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja, je načeloma lahko manj vredno. Vendar pa tožnica ni uveljavljala škode v višini vrednosti, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, in vrednostjo, ki jo je imelo z ugotovljenimi napakami. Tožnica je manjvrednost stanovanja zatrjevala in dokazovala na način, da je zaradi navedene pravne napake pri prodaji stanovanja prejela manjšo kupnino, kot bi jo sicer, če bi prodala stanovanje z urejeno gradbeno dokumentacijo.
Prvo sodišče trditvene podlage pravdnih strank ni preseglo. Na tožnici je bilo trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je bila nižja kupnina, ki je bila dosežena pri nadaljnji prodaji stanovanja, posledica ugotovljene pravne napake, vendar pa tega dokazni postopek ni potrdil. Ni bistveno, da kupec stanovanja ni potrdil teze prve tožene stranke glede razlogov za znižanje kupnine. Bistveno je, da je kupec izpovedal, da je ponudil nižjo kupnino iz drugih razlogov, in ne zaradi pravne napake stanovanja.
Po Splošnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnica jamči le za odškodninske zahtevke naročnikov storitve, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti. Ker zahtevek na povrnitev plačila provizije nima odškodninske podlage, tožnica vrnitve provizije ni upravičena zahtevati od druge tožene stranke.
OZ člen 82, 83. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (2009) člen 44. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je pogodbeno določilo, ki določa, da pogodbeno razmerje preneha, če dijak po svoji krivdi prekine izobraževanje oziroma ga ne dokonča v pogodbenem roku, nično, ker je predmet izpolnitve za toženo stranko nemogoč.
Del izpolnitvenega ravnanja, za katerega se je zavezala tožena stranka, je izvesti izobraževalni program ter da bodo dijaki uspešno zaključili izobraževanje. Iz pogodbe torej ne izhaja le dolžnost izvedbe izobraževanja, kot to zmotno meni tožena stranka, temveč tudi cilj izobraževanja, ki je v uspešnem zaključku izobraževanja dijaka.
Ker kilometrina prestavlja del skupne cene odvetnikovih storitev in izdatkov, od katere se obračuna DDV, je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve DDV od stroškov kilometrine.
ZPP člen 115, 115/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/4.. ZPIZ-1 člen 455, 455/3, 455/3-2.. ZPIZ člen 27, 254, 254/1, 254/2.
sorazmerni del starostne pokojnine - predlog za preložitev naroka - gostota zavarovalne dobe - zavarovalna doba - pokojninska doba
Le pod pogojem, da bi tožnik v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, ali pa da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992 kot doba prebita v Sloveniji, bi pridobil pravico do starostne pokojnine. Tožnik pa ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pa pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2.
ZIZ člen 34, 34/3, 55, 55/1, 55/1-7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ponovna dovolitev izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - spremenjene okoliščine - pravica do izjave
Dejstvo, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 11. 6. 2015 že dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, nato pa jo je sodišče s sklepom z dne 14. 10. 2020 ustavilo, ne pomeni ovire za izdajo izpodbijanega sklepa. S ponovno dovolitvijo izvršbe na dolžnikova denarna sredstva organizacijah za plačilni promet pa tudi ni kršena prepoved ponovnega odločanja.
Pritožbeno ni sporno, da ima dolžnik zdaj odprt nov račun pri A. banki d.d..
To dejstvo pomeni spremenjeno okoliščino, na podlagi katere je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost izvršbe. V takšnem primeru pa je ponovna dovolitev izvršbe s sredstvom izvršbe, s katerim je bila izvršba v istem izvršilnem postopku že ustavljena, dopustna.
Pri presoji komisionarjevega izpolnitvenega ravnanja je treba upoštevati, ali je pri sklepanju pogodb za račun komitenta in iskanju sopogodbenika ravnal z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi (v mejah njegovega naročila). Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da če tožena stranka blaga ni prodala, tožeče stranke pa ni obvestila o morebitnih težavah pri prodaji oziroma spremembah na blagu v skladu s 795. členom OZ, ni ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - predložitev podatkov - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka - pravno nasledstvo - samostojni podjetnik kot dolžnik - fizična oseba kot stečajni dolžnik
Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujnost ukrepa - obstoj milejšega ukrepa
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je nedvomno medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke, ki je pregledala razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo in s pritožnikom opravila tudi pogovor. Izvedenka je pojasnila, da opustitev jemanja zdravil sproži burno psihotično simptomatiko in da po več zaporednih psihotičnih epizodah pri takšnih pacientih postanejo psihotične slike kronificirane, ko pri pacientu kljub zdravljenju ni več mogoče doseči remisije. Brez zdravljenja se bo bolezenska simptomatika stopnjevala, pri čemer bo resno ogroženo pritožnikovo zdravje in življenje. Druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je zaradi bolezni popolnoma nekritičen do svojega zdravstvenega stanja. Zaradi psihotične simptomatike, ki je bolezensko pogojena, ne bi zmogel zadovoljivo sodelovati pri zdravljenju in se ne bi mogel držati potrebnih navodil, ki bi jih bil lahko deležen npr. v nadzorovani obravnavi.
osebni stečaj - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izselitev - izpraznitev stanovanja - solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - uporabniki stanovanja
Sodna praksa je že v mnogih zadevah zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP v situaciji, ko gre za solastnino stanovanja, v katerem živi dolžnik, ne uporablja, zato izdaja sklepa o izpraznitvi nepremičnine ni mogoča. Le če gre za premoženje, na katerem ima stečajni dolžnik lastninsko pravico v celoti in spada v stečajno maso v celoti, veljajo posebna pravila o prodaji premoženja iz 395. člena ZFPPIPP, sicer pa ne.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070201
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 32, 33.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - soposest - motenje soposesti - trditveno in dokazno breme upnika
Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna. Ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 67, 67/4, 112, 112/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
zagovornik - status odvetnika - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do zagovornika po lastni izbiri - pooblastilo
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje A. A. odreklo zastopanje obdolženca v kazenski zadevi. Četrti odstavek 67. člena ZKP namreč izrecno določa, da se za zagovornika sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomesti odvetniški kandidat. Kot je razvidno iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, A. A. statusa odvetnika nima.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije vsem trem članom izvedenskega organa. Mogoče je pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je vsem trem članom izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v višini 102,00 EUR. Nesporno je sodišče pridobivanje zdravstvenega kartona tožnice naložilo izvedenskemu organu in ne posameznim članom izvedenskega organa. Pravilna je pritožbena trditev, da je bil zdravstveni karton pridobljen (najverjetneje) samo enkrat. Temu ustrezno bi morala biti priznana nagrada za zbiranje in proučevanje zdravstvene dokumentacije samo enkrat.
KZ-1 člen 29, 29/3.. ZPrCP člen 107, 107/12, 155, 155/2, 156, 156-2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prištevnost obdolženca - izključitev odgovornosti
V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.
SPZ člen 37, 37/1, 66, 66/1. OZ člen 190, 190/1, 198.
uporabnina in uporaba solastne stvari - možnost uporabe solastne nepremičnine - souporaba nepremičnine - neupravičena uporaba solastnika - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Ravnanje moža tožeče stranke, ki dostopa na sporne nepremičnine, izkazuje interes tožeče stranke za uporabo spornih nepremičnin, ne pa dejanske uporabe v skladu s tožničinem solastninskim deležem.
Ni sporno, da toženec izključno sam uporablja stanovanjsko hišo, prav tako ni sporno, da so vsi predmeti, ki se nahajajo na parceli in ki jih ni malo, njegovi. Ni nujno, da solastnik aktivno prepreči uporabo, dovolj je, da drugega solastnika izključi iz rabe stvari. S tem, da tožena stranka tožeči stranki ne želi izročiti ključev ter zaseda znaten del nepremičnine s svojimi predmeti, tožeči stranki onemogoča realizacijo njene solastninske pravice, čeprav, kot tožena stranka sama navaja, tožničini souporabi aktivno ne nasprotuje.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - razlogi za odklonitev - dejavnost družbe
Namen pravice družbenika do informacije in vpogleda dosegljiv le, če je pridobitev teh informacije hitra, zato je poslovodstvo v izhodišču zavezano, da se na takšne zahteve družbenika nemudoma odzove. Glede na navedeno torej ni razloga, da rok, določen v izreku izpodbijanega sklepa, 15 dni, ne bi bil primeren. Pri tem se kot neutemeljeni izkažejo tudi pritožbeni očitki, da gre za družbo, na katero sta družbenika prenesla zgolj stranske dejavnosti. Razlogi za odklonitev vpogleda so (zakonsko) omejeni. Dejavnost družbe zato ne more biti razlog za odklonitev vpogleda ali določitev daljšega roka.