Tožena stranka v pritožbi ne navaja pravno odločilnih razlogov v zvezi z ugotovitvami izpodbijanega sklepa (npr. da je sodno takso pravočasno plačala, da ji plačilni nalog ni bil vročen itd.), temveč navaja (vsebinske) razloge, s katerimi izpodbija sodbo z dne 18. 8. 2021 (da je iztoževano terjatev delno plačala), s čimer pa v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more uspeti.
URS člen 22. ZPP člen 443, 443/2, 443/3, 456, 481, 481/1, 483, 483-6, 495. ZFPPIPP člen 411.
sklep o odpustu obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - izpodbijanje odpusta obveznosti - uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih - postopek v gospodarskih sporih - spor v zvezi s stečajnim postopkom - postopek osebnega stečaja - spor, povezan s postopkom osebnega stečaja - fizična oseba kot tožena stranka - gospodarski spor - gospodarski spor majhne vrednosti - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - odločanje v pravdnem postopku - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - vrednost spornega predmeta - pravica do izjave v postopku - vsebinska presoja - neupoštevanje pravočasno poslane vloge - pravica do poštenega sojenja - zmotna uporaba materialnega prava
Ker ne gre za gospodarski spor, temveč za pravdno zadevo, vrednost spornega predmeta presega mejo za spor majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je napačno postopalo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti, zaradi česar ni upoštevalo vseh podanih trditev in dokazov. Druga in tretja pripravljalna vloga tožeče stranke sta bili dopustni in pravočasni.
nadzorovana obravnava - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - popoln predlog - formalni pogoji - mnenje osebnega zdravnika in psihiatra - načrt zdravljenja
V konkretnem primeru zoper udeleženca ni bil uveden postopek za sprejem v nadzorovano obravnavo, temveč postopek za nadaljevanje njegovega zdravljenja v nadzorovani obravnavi, za slednje pa je pravna podlaga v 83. členu ZDZdr. Pravilno pritožba opozarja, da predlog za podaljšanje nadzorovane obravnave v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDZdr izrecno ne vsebuje predloga za postavitev koordinatorja ter vrsto in obsega njegovih pooblastil, vendar pa je navedeni predlog potrebno obravnavati kot sestavni del predloga koordinatork nadzorovane obravnave, iz katerega izhaja, da so koordinatorke nadzorovane obravnave A. A., B. B., C. C. in D. D., in kjer so navedeni tudi razlogi, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa ter načrt nadzorovane obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00054283
ZPP člen 18,18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/1.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - izpolnitev pogodbe - trditvena podlaga - obljuba - vsebina oporoke - inominantna pogodba - obogatitveni zahtevek - pravo EU - mednarodno pravo
Obljuba o vsebini oporoke ni pogodba, ki bi jo kdo lahko iztožil oziroma bi jo lahko pravno opredelili.
Tožeča stranka zahteva korist za zatrjevano opravljeno delo in plačila za zapustnico. Gre torej za zatrjevanje obogatitve s strani toženke.
Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru uradnega preizkusa svoje pristojnosti takoj izdati sklep, da ni pristojno za odločanje.
tožba na izpraznitev stanovanja - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - skupno premoženje razvezanih zakoncev - načelo ekonomičnosti postopka
V taki zadevi je predhodno vprašanje, ali je pritrditi tožniku, da gre za njegovo izključno last sporne nepremičnine, ali ima tožena stranka prav, da gre za skupno premoženje razvezanih zakoncev. Ker o tej zadevi že teče pravda, ki je bila sprožena 22. 11. 2019 in gre torej za predhodno vprašanje, je ravnanje sodišča prve stopnje pravilno, ko se je odločilo za prekinitev postopka.
sprememba sklepa o začasni odredbi - III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - regulacijska začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek nenadomestljive škode
Potrebno je pritrditi pritožniku, da je terjatev za začasni ukrep zadržanja izvršitve upravne odločbe v delu, ki se nanaša na omejitev dvigovanja bremen do 10 kg in delo v dnevnih izmenah z listinsko medicinsko in drugo dokumentacijo, verjetno izkazana že zaradi neskladnih mnenj o invalidnosti v predsodnem postopku.
DZ člen 83. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/3.
sklep o stvarni nepristojnosti - določitev vrednosti spornega predmeta - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stvarna pristojnost - nedenarni tožbeni zahtevek - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - korekturna dolžnost sodišča
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora primarno tožnik oceniti vrednost spora, tako da ovrednoti svoj pravni interes za uspeh v pravdi. Če je njegova navedba vrednosti očitno previsoka ali prenizka in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, kot v obravnavanem primeru, pa ima sodišče korekturno dolžnost: na hiter in primeren način se mora prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora in o tem takoj tudi po uradni dolžnosti odločiti s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP).
ZPIZ-2G člen 121, 121/1, 121/2.. ZPIZ-2 člen 82, 82/1, 86, 86/2, 86/3, 86/3-1, 86/6, 396.. ZPIZ-1 člen 397.
pravica do nadomestila za invalidnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do dela s krajšim delovnim časom - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu - poslabšanje zdravstvenega stanja
ZPIZ-2G v določbi 121. člena niti v katerikoli drugi določbi ne določa, v katerih primerih se šteje, da gre za enakovrstno pravico, prav tako pa ZPIZ-2G ne določa nobenih kriterijev upoštevnih pri ugotavljanju, ali gre za enakovrstno pravico. Gre torej za pravno nedoločen in neopredeljen pojem, ki ga je potrebno zapolniti in določiti za vsak primer posebej ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter ga razlagati ustavno pravno skladno v okviru celotne določbe 121. člena ZPIZ‑2G.
Po stališču pritožbenega sodišča pravica do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom vsebinsko za tožnico ne predstavlja nove pravice, ampak obstoječo, že pridobljeno pravico do dela na drugem delovnem mestu, torej na delu z omejitvami, le dopolnjuje glede na ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti. V takem primeru je zato edini pravilen zaključek, da gre za enakovrstno pravico ob upoštevanju, da ima tožnica priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu ter na tem delu še pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožbena navedba, da bi bilo ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči in sicer z zdravljenjem na odprtem oddelku, je neutemeljena. Iz mnenja izvedenke, ki je opravila temeljit pregled udeleženca in medicinske dokumentacije, izhaja, da udeleženec potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili, kar je v njegovem psihičnem stanju mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer potrebuje čas zdravljenja enega meseca. Brez nadzora bi v sedanjem psihičnemu stanju udeleženec zdravljenje prekinil. Brez zdravil se njegova bolezen ne bi izboljšala, ampak poglabljala in bi se s tem njegovo neprilagojeno in bolezensko motivirano nasilno vedenje stopnjevalo. S tem bi resno ogrožal zdravje in življenje svojih bližnjih in hkrati sebi povzročal hudo in trajno nepopravljivo škodo. V izvedenskem mnenju je tudi jasno pojasnjeno, da milejše oblike zdravljenja trenutno, dokler zdravila ne pričnejo delovati (5 tednov), niso primerne, ker pri njih udeleženec v sedanjem psihičnem stanju ne bi bil sposoben sodelovati in bi zdravljenje takoj prekinil.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost
Pritožnik bi moral trditi in dokazati, da je dolžnik, kljub izkazani blokadi transakcijskega računa, v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Ker je bila v tej smeri njegova trditvena podlaga pomanjkljiva, domneve insolventnosti ni uspel izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00054954
OZ člen 323, 323/1, 324, 326.. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovorni razlog prenehanja terjatve - novacija - prenovitev pogodbe - prenovitvena volja - pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - stroški izvršilnega postopka
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer: 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oz. pravne podlage (323. člen OZ) in 3.) izrecno izražena volja, da se opravi novacija, t. j. da se obstoječa obveznost prenovi tako, da ta obveznost preneha in se nadomesti z novo (324. člen OZ). V zvezi s pogojem, ki se nanaša na prenovitveno voljo oz. animus novandi, ki se ne domneva, je sodišče prve stopnje prezrlo, da mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novačijo.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - deložacija - ugovor nesorazmernosti - prosta izbira sredstev izvršbe - preklic javne dražbe - stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - stroški hrambe - odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - ravnanje izvršitelja - odstranitev premičnih stvari
ZIZ upniku kot gospodarju postopka skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana, pri tem pa ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na premičnine. Ob tem je treba še pojasniti, da se izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Prav tako mora izvršitelj na ravnovesje med terjatvijo in vrednostjo stvari paziti pri opravi rubeža, saj zarubi le toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.
Kljub temu, da sta dolžnika dva, je treba upoštevati, da je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno le na premičnine prve dolžnice in da je tudi ugovor zoper sklep o nadaljevanju vložila le prva dolžnica, zato se tudi upničin odgovor na ugovor nanaša le na prvo dolžnico, ki je zato edina zavezana povrniti stroške tega odgovora.
Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dražbo je izvršitelj razpisal za prodajo premičnin, ki jih je ob opravi deložacije odstranil iz nepremičnine in jih dal odpeljati v hrambo. Te premičnine torej še niso bile niti zarubljene in jih že iz tega razloga še ni mogoče prodajati z namenom poplačila stroškov izvršilnega postopka, poleg tega izvršba za poplačilo stroškov postopka z rubežem in prodajo teh premičnin takrat še ni bila pravnomočno dovoljena in prodaja tudi iz tega razloga še ni bila mogoča oziroma je bila dražba razpisana preuranjeno. Če pa je izvršitelj s prodajo odpeljanih in shranjenih premičnin želel poplačevati stroške njihove hrambe, višje sodišče opozarja na določbo 223. člena ZIZ, po kateri prodajo teh stvari na dolžnikove stroške dovoli sodišče po uradni dolžnosti, za prodajo pa se uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na premičnine (torej tudi pogoj pravnomočnosti dovolitve prodaje pred razpisom dražbe). Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče po uradni dolžnosti že dovolilo prodajo za poplačilo stroškov hrambe, še toliko manj, da bi bila dovolitev prodaje že pravnomočna.
Dolžnica v zahtevi podaja obširno grajo postopanja udeležencev pri in po deložaciji. Glede na to, da je bila deložacija že izvedena, nepremičnina pa izpraznjena in izročena upnici, je postopek z izterjavo nedenarne terjatve že končan, pravne posledice so že nastopile in morebitna ugotovitev napačnega ravnanja do preprečitve nadaljnjih zatrjevanih napačnih ravnanj pri opravi deložacije ne more več privesti.
Izvršitelj mora dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže izvršitev dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Izvršba za izpraznitev in izročitev opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, izvršilna dejanja za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine pa lahko prične opravljati, če je zagotovil vse potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo). Določiti mora čas odstranitve in o tem obvestiti upnika in dolžnika. Osebe, ki se nahajajo v nepremičnini, mora skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno, tudi s pomočjo policije.
Izpraznitev nepremičnine že smiselno predpostavlja, da se iz nepremičnine odstranijo dolžnikove premičnine. Te se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu. Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na stroške dolžnika v hrambo nekomu drugemu.
Stroški hrambe premičnin, ki jih izvršitelj ob deložaciji odpelje iz nepremičnine, niso stroški upnice, ki bi jih upnica lahko utemeljeno priglasila kot nadaljnje izvršilne stroške, zato jih dolžnica ni dolžna povrniti upnici, kot ji je to materialnopravno zmotno naloženo z izpodbijanim sklepom.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 226, 226/4-5, 364, 366.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Glede na določbo 366. člena v zvezi s 364. členom ZFPPIPP in na obstoječo sodno prakso pritožnik v sklepu zoper razdelitev posebne razdelitvene mase ne more ugovarjati glede vsebine, ki ji ni ugovarjal v načrtu prve razdelitve. Izjema je sklep, ki se nanaša na odmero sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki določa nadomestilo za unovčevanje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase. Po stališču VS RS III Ips 53/2018 je tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sodišče odmeri upravitelju sorazmerni del nadomestila, po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi splošne razdelitvene mase.
Tožnica, ne glede na podana pojasnila v sklepih tako sodišča prve stopnje kot pritožbenega sodišča, vedno znova vlaga pritožbe zoper odločitve pritožbenega sodišča. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi, za katera pa morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski razlogi. Obravnavana pritožba tako ni dovoljena in je posledično z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavržena.
Pritožba, ki je bila vložena v obliki sporočila elektronske pošte, poslanega z elektronskega naslova a@gmail.com na elektronski naslov sodišča urad.ojms@sodisce.si, vsebuje le računalniški izpis imena "A. A.", kar pa ne ustreza lastnoročnemu podpisu, kot je opredeljen v tretjem odstavku 105. člena ZPP. Prav tako vloga, ki tudi ni bila vložena v elektronski obliki v informacijskem sistemu sodstva, preko portala e-sodstvo/e-izvršba, ne vsebuje elektronskega podpisa, kot to določata tretji odstavek 105. člena ZPP in 29. člen ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - preživljanje otroka - sklenitev zakonske zveze - prenehanje preživninske obveznosti
Obveznost staršev, da preživljajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo, je subsidiarne narave in je primarna dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na drugem zakoncu. Glede na primarno obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca s strani drugega zakonca je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo zakonske zveze obveznost preživljanja upnice prešla na njenega moža in je dolžnikova osnovna obveznost preživljanja upnice po izvršilnem naslovu ugasnila. Podan je torej ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe za izterjavo preživnin za čas po sklenitvi upničine zakonske zveze.
Vprašanje, ali zakonec upnico lahko ali je ne more preživljati, je lahko le stvar presoje v drugem ustreznem postopku, v katerem bi upnica od svojih staršev zahtevala nadaljnje preživljanje kot njihovo subsidiarno obveznost, in ne v tem izvršilnem postopku. Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.
opustitev ukrepov iz varstva pri delu - nesrečno naključje - padec na parkirišču - čiščenje parkirišča - zimske razmere
Pritožnica se smiselno sklicuje na svojo spoznavno stisko in vsaj načelno je mogoče sprejeti njeno stališče, da ne pozna vseh dejstev in dokazov, ki bi jih morala zatrjevati oziroma predložiti v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena. Vendar pa indici, ki na katere se je sklicevala, ne zadoščajo za sum, da je tožena stranka opustila ukrepe iz varstva pri delu. Nasprotno, zbrano gradivo v spisu ne daje opore za njeno tezo o poledici kot vzroku za poškodbo. Višje sodišče zato sprejema zaključek izpodbijane sodbe, da je v konkretnem primeru šlo za nesrečno naključje, ki ga ni mogoče pripisati opustitvi ukrepov, ki so odrejeni za varnost ljudi (prvi odstavek 87. člena ZZVZZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054216
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 125. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 279, 279/2. ZZK-1 člen 94, 94/3-3. SPZ člen 92.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pričakovana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepustitev posesti - vrnitvena tožba - nesklepčnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost odločitve o stroških
Izločitveni upnik je na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil na originaren način. Tožeča stranka pa svoje zahtevke utemeljuje na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice. Njena tožba tako glede zahtevkov za ugotovitev, da je lastnica sporne nepremičnine, in za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na sporni nepremičnini, ni sklepčna.
Če je bil veljaven razpolagalni pravni posel izvršen pred začetkom stečajnega postopka nad odsvojiteljem, nepremičnina ne spada v stečajno maso odsvojitelja (stečajnega dolžnika), saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja (ta je s tem pridobil pričakovano lastninsko pravico). V tem primeru ima pridobitelj (pričakovani lastnik) v stečajnem postopku izločitveno pravico, na katero pa začetek stečajnega postopka ne vpliva (drugi odstavek 279. člena ZFPPIPP). Vendar pa te izločitvene pravice pridobitelju ni treba uveljavljati v stečajnem postopku, saj lahko upravičenec (oseba, v korist katere učinkuje zemljiškoknjižno dovolilo) doseže vknjižbo lastninske pravice brez sodelovanja stečajnega dolžnika (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1).
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 101-2, 102.
osebni stečaj - sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - odškodnina za poškodbo pri delu - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo 101. člena ZIZ, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobijo osebe na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev.
Pravilno pa pritožnik navaja, da za navedeni prejemek odškodnine velja omejitev, ki je navedena v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Tretji odstavek omenjenega člena namreč navaja, da se za omejitev zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso postopka osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ (novela ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016 dalje). V kolikor dolžniku med stečajnim postopkom od izterjave izkazanih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ni ostal znesek po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP, kot je določen v 102. členu ZIZ, je dolžnik upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska odškodnine.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - predložitev dokazila o plačani taksi - domneva umika pritožbe
Pritožnik je bil s plačilnim nalogom opozorjen, da mora takso plačati pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu (in ne v pozivu za predložitev dokazila). Ta rok se je iztekel dne 8. 3. 2021. Prepozno plačana taksa se obravnava enako, kot da ni plačana. Poziv z dne 18. 3. 2021 ni poziv k plačilu takse, pač pa je sodišče stranko pozvalo le k predložitvi dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo.