ZFPPIPP člen 355, 355/2-6, 357, 357/1. ZPP člen 8, 152, 213, 213/2.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - prevod dokaznih listin
Neutemeljena je zahteva upnika, da bi moralo sodišče, ki je odločilo o soglasju k plačilu stroškov prevoda listine, ki jo bo dolžnik kot dokaz predložil sodišču, ki sodi v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, predhodno presojati dokazno vrednost te listine in se opredeliti do vprašanja, ali bo z njo stečajni dolžnik uspel ovreči trditve nasprotnih strank v postopku.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi.
Upnik ni navedel nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da je ta strošek dolžna nositi upraviteljica sama oziroma ga plačati tolmački iz sredstev prejete nagrade. Na podlagi njegovih trditev tudi ni mogoče sklepati, da je upraviteljica pri naročilu prevoda prejete listine v slovenski jezik ravnala v nasprotju s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pooblastili.
Zato ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dokazne moči listine, glede katere je dalo soglasje, da se za njen prevod plačajo stroški iz stečajne mase.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je toženec globo za prekršek po nalogu poravnal, vendar dejstvo, da je bil sankcioniran za prekršek, samo po sebi ne pomeni, da je bila s tem tožencu dokazana huda malomarnost ali naklep v zvezi samo prometno nesrečo. Sodišče pri odločanju o odškodninski odgovornosti za škodo, ki je nastala zaradi civilnega delikta, ni vezano na odločitev prekrškovnega organa, temveč je pravdno sodišče vezano zgolj na odločitev kazenskega sodišča in še to samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP).
otroški dodatek - razveljavitev sodbe - upoštevanje družinskih članov
Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice. Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča.
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4, 330, 330/1, 330/3-1, 331. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - zaznamba izbrisne tožbe - odprti sodni postopki
Če je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba.
Iz 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen.
nedokončana etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - posamezen del stavbe - solastniški delež - določitev velikosti deležev
Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.
Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zakonski pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - sorazmernost in nujnost ukrepa - milejši ukrep
V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).
Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa oseba zaradi ugotovljenega neorganiziranega vedenja in pod vplivom ugotovljenega bolezenskega razmišljanja ni zmožna, sposobna ni niti zaznavati potreb svojega zdravstvenega stanja in bolezni in se nanju primerno odzvati.
posojilna pogodba - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - ponarejena listina - trditveno breme - izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde - izvedenec grafološke stroke - dokazna ocena - fiktivna pogodba
Trditveno breme obsega odločilna dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera.
Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi.
Izvedensko mnenje je prepričljivo, temeljito, notranje skladno in strokovno verodostojno, izvedenec pa je tudi argumentirano odgovoril na toženčeve pripombe, zato izvedencu ni moč očitati kakršnih koli pomanjkljivosti, nejasnosti, mnenje samo s seboj ni v nasprotju, niti se ne poraja utemeljen dvom v njegovo pravilnost, kar pa je nujni pogoj za postavitev drugega izvedenca.
ZPP člen 80, 81, 81/4, 206, 206/1, 206/1-3, 318, 318/1.
prekinitev pravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - sestavine sklepa - razlogi za prekinitev postopka - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja tožbenih trditev - procesna sposobnost stranke - afirmativna litiskontestacija
Zakon dneva prekinitve postopka ne predpisuje kot obvezne sestavine sklepa, zato v primeru prekinitve iz 206. člena ZPP posledice prekinitve nastopijo z dnem izdaje sklepa.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejstvu, da se druga toženka nahaja v varovani enoti DSO za osebe s hudo demenco, utemeljeno podvomilo o njeni procesni sposobnosti in kljub osebno vročeni tožbi ni izdalo zamudne sodbe. Ta namreč temelji na domnevi, da s pasivnostjo toženec priznava dejanske trditve v tožbi in sodišče njihove resničnosti ne preizkuša (sistem afirmativne litiskontenstacije). Oseba, ki ni sposobna biti pravdna stranka, ni sposobna razumeti pomena vročitve tožbe in opustitve odgovora na tožbo, zato domneva, na kateri temelji sistem zamudne sodbe, zanjo ne more veljati. Zavzemanje pritožnika za izdajo zamudne sodbe je glede na navedeno neutemeljeno, njena izdaja pa bi bila v nasprotju z določilom tretjega odstavka 81. člena ZPP.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nasilno in drzno vedenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - uporaba milejšega ukrepa - zakonska podlaga
Pred sedanjim sprejemom se je pri udeležencu panaroidna shizofrenija poslabšala s spremenjenim in neobvladanim vedenjem ter izbruhi nasilja proti svojcem, zadnje čase je užival tudi alkohol. Pred zadnjo hospitalizacijo se je verbalno in psihično nasilje stopnjevalo, oče je ob zaslišanju izpovedal, da se je ustrašil, da ga bo sin napadel, mati pa se ga tako boji, da se pred njim zaklepa. Milejše oblike zdravljenja v tem trenutku se zato izkažejo kot neustrezne in neučinkovite, predvsem pa ne bi odvrnile ugotovljenega ogrožanja udeleženca do sebe in drugih.
Postopek gradnje dvižne ploščadi je trenutno v fazi informativnega zbiranja prijav za sofinanciranje ter je s strani predlagateljev zatrjevana škoda še preveč oddaljena, negotova in abstraktna, ureditvena začasna odredba pa je dopustna le v primeru nujnosti preprečevanja neposredno grozeče in konkretne nevarnosti nastanka škode.
Pravna podlaga za zavarovanje nedenarne terjatve je podana v 272. členu ZIZ in v 151. členu ZNP-1, a je v primeru, ko gre za izdajo ureditvene začasne odredbe, treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-275/97 z dne 6. 7. 1998, ki zahteva restriktivni pristop pri izdaji takšne odredbe.
Sodišče verjetnosti terjatve ni ugotavljalo, saj je predlog predlagateljev zavrnilo iz razloga, ker grozeče nasilje ni bilo zatrjevano, težko nadomestljiva škoda pa ni izkazana.
Pri izdaji ureditve začasne odredbe tehtanje po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054454
ZPP člen 8. ZD člen 1.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - odpoved dediščini - dedna izjava - obseg zapuščine - pogoji za sosporništvo - dediči kot enotni in nujni sosporniki - aktivna in pasivna legitimacija strank - aktivna legitimacija dediča - dediščinska skupnost - terjatev zapustnika - upoštevanje metodoloških napotkov - revizija
Kljub temu, da terjatev pripada vsem dedičem v dediščinski skupnosti, lahko na strani tožeče stranke vloži tožbo zaradi povečanja zapuščine, torej na plačilo zneskov v zapuščino, le eden od dedičev, zato procesna skupnost dedičev kot sospornikov na aktivni strani ni nujna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSC00053861
ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZNP-1 člen 42.
smrt stranke med pritožbenim postopkom - pravni interes za pritožbo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Ker je nasprotni udeleženec, kateremu je z izpodbijano odločitvijo bila postavljena skrbnica, tekom pritožbenega postopka, preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, umrl,
zaradi česar odločitev o tem, katera oseba mu je bila določena kot stalna skrbnica ni več pomembna, je odpadel tudi pravni interes pritožnice za pritožbo. S smrtjo varovanca skrbništvo preneha.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza - kršitev osebnostnih pravic - obseg škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - duševno trpljenje oškodovanca - višina denarne odškodnine - škodne posledice
Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002). Na tožnici je dokazno breme za obstoj škode in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo, pri čemer sodišče nepremoženjsko škodo odmeri glede na okoliščine primera, upoštevajoč načelo pravične denarne odškodnine (200. člen ZOR). V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pravno priznano škodo predstavljajo predvsem pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, pri čemer se nepremoženjska škoda zaradi medsebojne prepletenosti in povezanosti duševnih bolečin in strahu ter težav pri ločenem ocenjevanju posameznih oblik škode odmeri v obliki enotne odškodnine, ki zajema vse negativne posledice, izhajajoče iz obdobja, ko oškodovančev pravni status ni bil urejen.
Po določilu 7. člena ZPŠOIRSP se višina denarne odškodnine v upravnem postopku določi glede na obdobje izbrisa, tako da za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva upravičenec prejme 50 EUR pavšalne odškodnine. Zakon torej ne določa, da bi se povračilo škode nanašalo na premoženjsko škodo, temveč na vso pretrpljeno škodo. V primeru, da upravičenec vloži tožbo za višjo odškodnino, mora v sodnem postopku izkazati njen celoten obseg, tako glede premoženjske kot nepremoženjske škode.
Tožnica konkretnih trditev o škodi kot posledici izbrisa po vrnitvi v Slovenijo pa do dokončne ureditve statusa s pridobitvijo državljanstva v letu 2000 ni navedla. Ker glede na ugotovitve sodišča prve stopnje vseh negativnih dogodkov, ki jih je doživljala v tujini, ni mogoče pripisati toženki, poleg tega pa tožničino ravnanje kaže, da posledic odtujitve in strahu le ni doživljala tako intenzivno, da bi ob prihodu v Slovenijo ostala pri družini, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je dosojena odškodnina v višini 9 povprečnih plač v času sojenja pred sodiščem prve stopnje (11.100 EUR) previsoka. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin tega primera, predvsem mladosti tožnice, ki se je morala sama znajti v tujem okolju, kar že po splošnem vedenju povzroči določen primanjkljaj pri zdravem razvoju osebnosti, kot primerno satisfakcijo za nastalo škodo ocenjuje znesek 8.250 EUR.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053564
OZ člen 190, 356. ZNP-1 člen 155.
neupravičena obogatitev - sklep o dedovanju - delitev dediščine - dedni dogovor - civilna delitev - sporno civilno razmerje - spor o velikosti solastniškega deleža - pravnomočnost sklepa - ugovor zastaranja - prikrajšanje in obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na dejansko lastništvo gozda. Iz sporazuma o razdelitvi zapuščine in obeh sklepov o dedovanju res izhaja, da sta se pravdni stranki zaradi zagotovitve enakih prihodkov iz gozdne mase dogovorili, da tožnik prevzame v posest večji del parcele, toženec pa manjšega. A navedeno lahko pomeni le dogovor o uporabi (rabi) parcele, ne more pa spreminjati lastninskopravnih razmerij. Do dedovanja sporne parcele je prišlo v času, ko je veljal ZTLR. Za primer, ko je bila lastninska pravica pridobljena s sodbo odločbo (sklep o dedovanju), je bila zahtevana vknjižba v zemljiško knjigo, ki je imela konstitutivno naravo. Ker se je lastninska pravica prenašala skladno z zakonskimi določili, vzporedno temu ni mogla obstajati še dejanska lastninska pravica, različna od tiste, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo. Res je ob prenehanju lastninskopravnega sistema družbene lastnine sodna praksa uveljavila pojma dejanske lastninske pravice oziroma dejanske etažne lastnine, vendar v primerih, ko so upravičenci v sistemu družbene lastnine pridobili pravico na nepremični, ki je bila še vedno vknjižena kot družbena lastnina. A obravnavani primer ni takšen, pridržek dejanskega lastništva, na katerega se tožnik sklicuje v pritožbi, pa skladno z obstoječo zakonodajo v času pridobivanja lastninske pravice pravilno ni bil upoštevan.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da do tožnikovega prikrajšanja na eni strani in toženčeve obogatitve na drugi strani ni prišlo, ker je bil dogovor pravdnih strank, da prejmeta enako vrednost iz naslova gozdne mase, pri delitvi v nepravdnem postopku v celoti spoštovan in realiziran.
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo iz razloga, ker ni prišlo do njegovega prikrajšanja, niti toženčeve obogatitve, ter ker je prišlo do zastaranja. Ob rob zgoraj povedanemu pritožbeno sodišče dodaja, da je bila civilna delitev v nepravdnem postopku neprerekano pravnomočno zaključena. V postopku je nepravdno sodišče ugotovilo vrednost sporne parcele, katero je dodelilo tožniku, ter mu naložilo, da tožencu povrne polovični znesek. Ker je civilna delitev sporne parcele pravnomočno zaključena, v njo ni več dopustno posegati. Če je tožnik menil, da mu gre večji del parcele oziroma višji denarni znesek iz tega naslova, bi moral navedeno pravočasno uveljavljati v nepravdnem postopku. Nepravdno sodišče bi ga v primeru spora, skladno s 155. členom ZNP-1, napotilo na pravdo, saj bi bil med nepravdnima udeležencema spor o velikosti njunih deležev, v pravdi pa bi tožnik lahko uveljavljal višji delež pri sporni parceli.
predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - pravni pouk o pravicah osumljenca
Pritožniki bi morali vsaj na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkazati svoje trditve, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo sum v resničnost uradnega zaznamka, čemur pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso zadostili.
Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pri sprejeti odločitvi dosledno upoštevalo tudi sam namen kaznovanja, ki v sodobnem sistemu kaznovalnega prava nikoli ne sme zaobiti vidika spoštovanja človeškega dostojanstva, osebnosti storilca in socialne pravičnosti.
poprava in dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - izključna pristojnost - lega nepremičnine - nerazumljivost sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje razlogom sklepa. Razlogi pa so nejasni, med seboj v nasprotju.