ZDR-1 člen 88, 88/6, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 139, 139/6.. ZIPRS2021 člen 48, 48a, 67a, 67b, 67č.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - epidemija - vročitev odpovedi - detektiv
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da ji odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila vročena v skladu z ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je vročanje odpovedi preko zasebnega vročevalca (detektiva) zakonit način vročanja. ZDR-1 namreč v šestem odstavku 88. člena napotuje na uporabo določb o vročanju po pravilih pravdnega postopka, ZPP pa osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključuje (tako tudi VIII Ips 228/2016 in VIII Ips 208/2016). Ker pa je tožnica odpoved tudi dejansko prejela 1. 9. 2020 in ker pravočasno uveljavljanje sodnega varstva v tem sporu ni bilo vprašljivo, tudi morebitna napačna vročitev odpovedi ne bi mogla privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita (šesti odstavek 139. člena ZPP; tako tudi Pdp 535/2021 in Pdp 534/2021).
Sodišče prve stopnje je preverjalo, ali obstoji poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kot je opredeljen v njeni obrazložitvi, in sicer da je tožena stranka zaradi aktivnosti in stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepov za zajezitev in obvladovanje nalezljive bolezni SARS CoV-2, ukinila izvajanje vseh novih aktivnosti, ki niso nujne za opravljanje osnovne dejavnosti zavoda, in tako s spremembo sistemizacije delovnih mest ukinila med drugim tudi delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 v Službi za organizacijo in poslovanje, na katerem je bila zaposlena tožnica.
OZ-UPB1 člen 633, 635, 635/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8,15, 458, 458.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pobotni ugovor - kršitev določb o postopku v sporih majhne vrednosti
Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00054933
ZDSS-1 člen 56, 56/2.. ZIZ člen 272.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22n, 22n/1, 22n/1-4, 22o.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 45.. ZODPol člen 89, 89/3.. ZJU člen 5, 49, 49/2, 53, 53/2, 53/2-4.. ZDR-1 člen 31, 31/1, 49, 49/2.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Ker sindikalni zaupniki predlagatelja nimajo sklenjenih pogodb o zaposlitvi oziroma aneksov za opravljanje sindikalnega dela, dogovor o izrabi ur za sindikalno delo sindikalnega zaupnika (ki ga predvideva 22.o člen KPP) pa ni bil sklenjen, in ker iz 4. točke prvega odstavka 22.n člena KPP (na kateri po navedbah predlagatelja temelji njegov sklep z dne 16. 12. 2021 o določitvi dela sindikalnih zaupnikov v organih sindikata za polni delovni čas) tudi po stališču pritožbenega sodišča ne izhaja, da lahko predlagatelj na podlagi tega določila sam vnaprej določi fond ur za delo v organih sindikata in hkrati sam določi polni delovni čas za sindikalno delo določenim članom sindikata, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da verjetnost terjatve v tej fazi postopka ni izkazana.
ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. OZ člen 6. ZOEE člen 32.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - obstoj težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - potrebnost izdaje začasne odredbe - dobava električne energije - odpoved pogodbe - odklop iz električnega omrežja - zasilna oskrba
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme "grozeče nasilje" oziroma "nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda". Upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile.
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana sodba dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
Sodišče druge stopnje ne vidi razlogov za procesno neveljavnost preiskovalnih dejanj izločenega preiskovalnega sodnika, ki jih je opravil pred izločitvijo in pritrjuje sedanjemu preiskovalnemu sodniku v razlogih izpodbijanega sklepa, da je bilo o predlogih za izločitev dokazov v predmetni kazenski zadevi, ki jih obdolženi B. B., njegova zagovornica in zagovorniki obdolženega A. A. v pretežni meri ponavljajo v vlogah z dne 3. 3. 2021 in 25. 3. 2021, že pravnomočno odločeno.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.
Interventni predpis (ZIUOOPE) ni zožil možnosti za pridobitev pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno, namen tega zakona je bil, da pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1. Nenazadnje to izhaja že iz samega naziva zakona, ki je bil sprejet zaradi odprave oziroma omilitve posledic, ki jih je povzročila epidemija, ne pa da bi z njegovim sprejetjem določeni kategoriji dijakov oziroma študentov onemogočil uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
zavrnitev predloga za izdajo zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazložen odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost
Bistveno za odgovor na tožbo, da ga je mogoče šteti za obrazloženega (in s tem obstoječega), je, da toženec jasno in prepoznavno izrazi svoje nasprotovanje tožbenemu zahtevku in pri tem navede tudi razloge za to nasprotovanje. Ni pa potrebno, da bi bil razlog nasprotovanja tožbenemu zahtevku utemeljen, niti ni potrebno, da bi bil ustrezno izkazan; drugi odstavek 278. člena ZPP, ki govori o predložitvi dokazov, ni nujen pogoj za obrazloženost odgovora na tožbo.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
priznanje pokojninske dobe - starostno zavarovanje kmeta - vštevanje v pokojninsko dobo - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v obdobju od 1. 1. 1972 dalje lastnik zemljišča v skupni izmeri 57 arov, je glede na neizpolnjen pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 ha, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil niti ni mogel biti zavarovanec po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Zato ni izpolnjen dejanski stan po 164. členu ZPIZ/83, da bi se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo vtoževano obdobje dela na kmetiji, ki je bila v lastni njegove matere.
Tožnik je bil prejemnik sorazmernega dela starostne pokojnine in torej ob vložitvi zahteve ni bil zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Tako tožnik ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83.
KZ-1 člen 56, 86, 86/4, 86/8. ZKP člen 129a, 129a/1. ZPro člen 15, 15/4.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - pretvorba kazni zapora v ure dela v splošno korist - vštevanje odvzema prostosti v kazen - priznanje tuje sodne odločbe
Izvrši se celotna kazen, kot je bila s tujo odločbo izrečena. Vendar obsojenec ne bo izvršil vseh ur dela v splošno korist v celotnem obsegu, ker se pri pretvorbi kazni v ure dela v splošno korist upošteva tudi odvzem prostosti po 56. členu KZ-1.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantne okoliščine
Vsi navedeni pomisleki pritožnika v pritožbenih navedbah, ki se torej nanašajo izključno na dejansko stanje obema obtožencema očitanih kaznivih dejanj v obtožnici z dne 8. 10. 2019 pa bodo relevantni šele pri ugotavljanju utemeljenosti vloženega obtožnega akta (obtožnice) s strani pristojnega državnega tožilca, nikakor pa o njih ne more in ne sme presojati pritožbeno sodišče v tem postopku, v katerem se preizkuša zgolj pravilnost procesne odločitve prvega sodišča, ki je obtoženčevo pritožbo, ki je bila nedovoljena, zavrglo, kar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča povsem pravilna in zakonita odločitev.
zahteva za sodno varstvo - procesna predpostavka za začetek postopka - začetek postopka o prekršku - v tujini registrirano vozilo
V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.
nedokončana etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - posamezen del stavbe - solastniški delež - določitev velikosti deležev
Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.
Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.
ZFPPIPP člen 355, 355/2-6, 357, 357/1. ZPP člen 8, 152, 213, 213/2.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - prevod dokaznih listin
Neutemeljena je zahteva upnika, da bi moralo sodišče, ki je odločilo o soglasju k plačilu stroškov prevoda listine, ki jo bo dolžnik kot dokaz predložil sodišču, ki sodi v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, predhodno presojati dokazno vrednost te listine in se opredeliti do vprašanja, ali bo z njo stečajni dolžnik uspel ovreči trditve nasprotnih strank v postopku.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi.
Upnik ni navedel nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da je ta strošek dolžna nositi upraviteljica sama oziroma ga plačati tolmački iz sredstev prejete nagrade. Na podlagi njegovih trditev tudi ni mogoče sklepati, da je upraviteljica pri naročilu prevoda prejete listine v slovenski jezik ravnala v nasprotju s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pooblastili.
Zato ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dokazne moči listine, glede katere je dalo soglasje, da se za njen prevod plačajo stroški iz stečajne mase.
otroški dodatek - razveljavitev sodbe - upoštevanje družinskih članov
Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice. Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča.
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4, 330, 330/1, 330/3-1, 331. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - zaznamba izbrisne tožbe - odprti sodni postopki
Če je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba.
Iz 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen.