KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055681
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3. ZKP člen 242.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prepoznava kot del zaslišanja prič - zakonski znaki kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Res je, da je sodišče v izpodbijani sodbi večkrat poudarilo, da sta policista obdolženca "prepoznala," kar pa ne pomeni, da je štelo to "prepoznanje" kot prepoznavo v smislu 242. člena ZKP, temveč le v vsebinskem pomenu, ko sta se priči izjavili o tem, ali je obdolženec oseba, ki je storila očitano kaznivo dejanje. V opisu res ni navedena ura storitve kaznivega dejanja, vendar v obravnavanem primeru natančen čas storitve kaznivega dejanja tudi ni odločilna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonske znake kaznivega dejanja. Dejstvo, da je bil na volanskem obroču najden obdolženčev DNK, ki je količinsko bogatejši kot pa druga komponenta, le še dodatno utrjuje zaključek prvostopenjskega sodišča, da je avtomobil kritičnega dne vozil obdolženec, kljub temu da njegove biološke sledi na prestavni ročici niso bile najdene.
sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa - dediči - izvenzakonska zveza - sporno dejansko vprašanje - nesporno dejstvo - razlogi sklepa
Sodišče prve stopnje se do spornega dejstva, ali je (bila) A. A. zapustnikova zunajzakonska partnerka, ni opredelilo. Čeprav je večina dedičev to dejstvo priznala, ga ni moč šteti za nespornega, saj mu je pritožnica ugovarjala. Glede na izrek sklepa je sodišče prve stopnje A. A. očitno štelo za zunajzakonsko partnerko in dedinjo po pokojnem, vendar za svojo odločitev ni podalo nikakršnih razlogov. Pritožničinega ugovora ni obravnavalo in ni navedlo razlogov za njegovo zavrnitev, niti ni pojasnilo, ali ga je glede na pritožničino izjavo, da ne bo vlagala tožbe, morda štelo za umaknjenega. Od razrešitve navedenega spornega vprašanja je odvisen krog dedičev in višina njihovih dednih deležev.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prepozen predlog - zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega
Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-14/20 z dne 14. 5. 2020 se ugotovitev o neskladnosti navedenega roka z Ustavo nanaša na vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom, v danem primeru pa je pritožnik vložil predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Gre torej za drug predmet oziroma za predmet, ki v navedeni odločbi Ustavnega sodišča ni zajet in je bilo pritožnika po ugotovljenem zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj duševne motnje - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožnik utemeljeno opozarja, da izvedenec psihiatrične stroke pri pregledu nasprotnega udeleženca ni ugotovil prepričljivih znakov notranje pogojene duševne bolezni, znaki nanašalne blodnjavosti ob sprejemu pa so bili izrazito vezani na obdobje alkoholiziranosti in nezadovoljstvo s sodnim postopkom (v kazenski zadevi). Razen občutkov pod vplivom alkohola, da se vaščani o njem pogovarjajo, izvedenec drugih kvalifikacijskih znakov, ki bi potrdili obstoj duševne motnje psihotične intenzitete, zaradi katere naj bi imel hudo moteno presojo realnosti, ni diagnosticiral. S tem pa ni izpolnjen eden od nujnih pogojev za pridržanje, kot jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr.
motenje posesti - motenje soposesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - ekonomski interes - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - rok za vložitev tožbe - subjektivni rok - objektivni rok - začetek teka roka za vložitev tožbe - ponavljajoče motenje posesti - nadaljevano motenje posesti - izrek sklepa o motenju posesti - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek
Pritožba neutemeljeno graja izrek sklepa. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da sodna praksa v motenjskih sporih še vedno dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. Sodišče prve stopnje ugotovitvenega dela zahtevka pravilno ni zavrglo, saj bi v nasprotnem primeru dajatveni del zahtevka ostal nedorečen.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - opis dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
Obtoženec je bil z očitanimi ravnanji, ko je ne zgolj vsakodnevno prevzemal zaslužek od prostitucije oškodovanke in po denar k njej pošiljal celo druge ljudi, temveč predvsem s tako intenzivnim spremljanjem in nadzorovanjem izvajanja prostitucije, z različnimi oblikami nadzora nad oškodovanko in z obiskovanjem stanovanja, kjer je prostitucijo izvajala, z razpolaganjem z njenimi gesli na spletnih straneh, na katerih je bila prijavljena, nedvomno aktivno vključen v prostitucijo oškodovanke. S tem je obtoženec dejansko nadziral izvrševanje prostitucije, kar po mnenju pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da je bil pri prostituciji oškodovanke dejavno udeležen.
Prav tako ne gre spregledati nadaljnjega očitka obtožencu, da je vodil evidence oškodovankinih strank in njenega zaslužka. Navedena aktivnost, zajeta v opis dejanja, konkretizira sodelovanje pri prostituciji, saj vodenje evidenc v zvezi s prostitucijo že po vsebini lahko predstavlja aktiven prispevek k njenemu izvajanju.
ZKP člen 35, 35/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/1.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost in neodvisnost sojenja
Dejstvo, da bi naj obdolženi A.A. očitano kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1 storil na škodo okrajnega sodnika B.B., ki sodniško funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v X.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je toženec globo za prekršek po nalogu poravnal, vendar dejstvo, da je bil sankcioniran za prekršek, samo po sebi ne pomeni, da je bila s tem tožencu dokazana huda malomarnost ali naklep v zvezi samo prometno nesrečo. Sodišče pri odločanju o odškodninski odgovornosti za škodo, ki je nastala zaradi civilnega delikta, ni vezano na odločitev prekrškovnega organa, temveč je pravdno sodišče vezano zgolj na odločitev kazenskega sodišča in še to samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP).
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.
otroški dodatek - razveljavitev sodbe - upoštevanje družinskih članov
Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice. Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča.
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4, 330, 330/1, 330/3-1, 331. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - zaznamba izbrisne tožbe - odprti sodni postopki
Če je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba.
Iz 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00053604
ZZZDR člen 59. OZ člen 50.
posebno premoženje zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - nakup nepremičnin - zlitje premoženja - navidezna prodajna pogodba - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dogovor - nedokazanost - prenos lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da je bilo stanovanje na B. kupljeno tako iz sredstev tožnika kot toženke in ne v celoti iz njegovega posebnega premoženja.
Nepremičnina na B. je predstavljala posebno premoženje obeh pravdnih strank, posledično je bila tudi kupnina in kasneje nepremičnina na A. posebno premoženje pravdnih strank.
Pri zlitju dveh posebnih premoženj ne more priti do transformacije v skupno premoženje. Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki vložili v nakup nepremičnine na A. vsaka svoje posebno premoženje, ne more na tej nepremičnini nastati skupna lastnina.
ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. OZ člen 6. ZOEE člen 32.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - obstoj težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - potrebnost izdaje začasne odredbe - dobava električne energije - odpoved pogodbe - odklop iz električnega omrežja - zasilna oskrba
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme "grozeče nasilje" oziroma "nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda". Upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile.
stečajni postopek - sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - določitev prodajne cene - javna dražba - procesna predpostavka - mnenje ločitvenega upnika - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nezadostna kupnina za poplačilo upnikov - vrstni red ločitvenih pravic - likvidacijska vrednost nepremičnin - cenilno poročilo - navadni upniki - stvarno breme - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice
Procesna predpostavka o pozivu ločitvenega upnika naj poda mnenje o prodaji premoženja dolžnika mora biti izpolnjena, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico (drugi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka tega člena, pridobi sodišče mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva (1. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, pa pridobi sodišče le, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (2. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP).
Glede na skupni znesek terjatev upnika A. d. o. o. in ocenjeno likvidacijsko vrednost nepremičnine (premoženja, ki je predmet ločitvene pravice), je več kot očitno, da kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo tega premoženja ne bo zadoščala niti za celotno plačilo terjatev zavarovanih z ločitveno pravico ločitvenega upnika A. d. o. o., kaj šele za ostale ločitvene upnike. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno pozivati ostale ločitvene upnike, naj podajo mnenje v zvezi s prodajo. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog, da bi sodišče prve stopnje moralo k mnenju pozivati navadne upnike. V ZFPPIPP ni določeno, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji moralo pridobiti tudi mnenje imetnika stvarnega bremena ali predkupnega upravičenca.
nedokončana etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - posamezen del stavbe - solastniški delež - določitev velikosti deležev
Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.
Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.
KZ člen 82, 82/3. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 401, 401/1, 401/1-2. URS člen 27.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna kazenska sodba - izbris obsodbe iz kazenske evidence - kazenska ovadba - zavrženje kazenske ovadbe - neizpolnjevanje obveznosti
Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Glede na takšen zapis in zaradi domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) pa mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris prejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
ZCestn člen 50, 50/4, 50/4-8, 50b, 50b/2. ZP-1 člen 6.
krivda - odgovornost za prekršek - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - prekršek in kaznivo dejanje - prepovedana posledica
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija. Za razliko od kaznivih dejanj pri prekrških prepovedana posledica nastopi že s samo kršitvijo zakona in ni potrebno, da bi ta kršitev zakona imela tudi navzven vidne posledice v obliki poškodovanja zavarovanih pravnih dobrin oziroma njihovega ogrožanja. Zato se subjektivni odnos storilca do prekrška ozioroma njegova odgovornost za storjeni prekršek ugotavlja v razmerju do zavedanja prepovedanosti dejanja in zavestnemu in voljnemu ravnanju v nasprotju s takim zavedanjem.
ZP-1 člen 135, 155, 155/1, 155/1-8. ZTuj-2 člen 44, 44/5, 44/7, 60,145, 145/2, 145/2 - 2.
zahteva za sodno varstvo - razlogi o krivdi - sestavine sodbe - nezakonito bivanje tujca
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
zahteva za sodno varstvo - procesna predpostavka za začetek postopka - začetek postopka o prekršku - v tujini registrirano vozilo
V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.
ZPP člen 212, 213, 213/2.. ZPIZ-2 člen 11, 19, 19/1, 25, 108, 108/1, 108/2, 109, 109/3, 111, 111/1, 111/2, 178, 178/1, 178/3, 178/5, 394.. ZUP člen 7.
pravica do starostne pokojnine - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic
Postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine je uveden šele, ko zavod prejme pisno zahtevo zavarovanca ali takšno zahtevo poda ustno na zapisnik pri enoti zavoda. Na noben drug način, kaj šele z zatrjevano "zglasitvijo" pri tožencu zaradi dostave listin, formalno pravno ni mogoče sprožiti začetka postopka za uveljavitev pravice. Pritožničino drugačno stališče je zmotno in pravno povsem nesprejemljivo.