postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - odpust obveznosti - ugasnitev terjatve
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Namen stečajnega postopka ni v tem, da terjatve upnikov ugasnejo, v kolikor niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Kaj takega iz zakona na izhaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053834
KZ-1 člen 30, 30/1, 30/2, 211, 211/1, 252, 252/1, 252/1-5. ZKP člen 372, 372-2, 391.
posebni primeri ponarejanja listin - goljufija - prokurist - kršitev kazenskega zakona - dejanska zmota - oseba, ki razpolaga s pečatom - posojilna pogodba - osebni stečaj - sostorilstvo
Življenjsko in izkustveno je nelogično, da bi obdolženka iz lastnih (osebnih) sredstev poplačevala dolg J. J., če naj bi pečat uporabila in podpisala posojilno pogodbo z dne 14. 7. 2016 kot prokuristka družbe.
Tedanje obdolženkino finančno stanje, ko je bila v osebnem stečaju, kar je ob prošnji za sklenitev posamezne posojilne pogodbe zakoniti zastopnici družbe zamolčala in dejstvo, da je obdolženka sama povedala, da računov za stroške, ki bi ji naj nastali, nikoli ni predložila, daje jasen zaključek, da sklenjene posojilne pogodbe niso bile le navidezne.
Ključna vloga obdolžene, ki je dejansko poskrbela za izvedbeno fazo dogovora, ko je pripravila potrebno dokumentacijo.
zavrženje tožbe - nepopolna ali nerazumljiva tožba - poziv za popravo tožbe - poprava in dopolnitev tožbe - sposobnost za obravnavanje - vročanje tožbe v odgovor - razpis naroka za glavno obravnavo - laična pritožba - pravica do poštenega sojenja
Tožniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja, saj je bil na posledice nerazumljive in nepopolne tožbe ustrezno opozorjen, v njegovi sferi pa je bila odločitev, da pri njej vztraja.
začasna odredba - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - izstavitev listine - ureditev razmerij med solastniki
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu z 151. členom v zvezi z 154. členom ZNP-1. 151. člen ZNP-1 določa, da sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
ZPP člen 128, 128/5, 155, 155/1, 166, 166/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 9, 19.
stroški postopka - odmera stroškov
Pritožbeno sodišče po pregledu vseh šestih pripravljalnih vlog tožene stranke ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno priznalo povračilo stroškov zgolj za sestavo treh pripravljalnih vlog, saj so bile po oceni pritožbenega sodišča le tri pripravljalne vloge tožene stranke tudi dejansko potrebne za postopek.
Delno pa je utemeljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se toženi stranki ne priznajo potni stroški njenega direktorja za pristop na tri naroke za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila, glede na dejstvo, da je toženo stranko na vseh treh narokih zastopala pooblaščenka, dejansko potrebna prisotnost njenega direktorja le na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bilo predvideno njegovo zaslišanje (četudi potem do zaslišanja na tem naroku ni prišlo), in na drugem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bil direktor tudi dejansko zaslišan. Prisotnost direktorja tožene stranke na tretjem naroku za glavno obravnavo pa ni bila več potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055371
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - dokazna ocena
Sodišče je pravilno zaključilo, da toženi strani v zvezi s škodnim dogodkom ni mogoče očitati nobene kršitve veljavnih predpisov oziroma protipravnega ravnanja, zlasti pa ne takšnega, ki bi bilo vzročno povezano z nastankom škodnega dogodka.
ZGD-1 člen 38a.. OZ člen 73, 73/3, 86, 86/1, 319.. ZDR-1 člen 16, 16/2, 16/3.
direktor - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja - ničnost sporazuma - napake volje - odpoved pravici
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je sporazum veljaven in ustvarja učinke med strankama. Nepoznavanje vseh okoliščin pred podpisom sporazuma je po pravilnem razlogovanju sodišča prve stopnje lahko razlog za izpodbojnost sporazuma, vendar bi morala tožeča stranka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 16. člena ZDR-1 napake volje uveljavljati v roku 30 dni od dneva, ko je izvedela za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok), oziroma v roku do enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok).
URS člen 26. ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - izčrpanje pravnih sredstev - kazenski postopek - protipravno ravnanje sodnika - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke. Stranka (oškodovanec) mora že v samem postopku do pravnomočnosti oziroma v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi uveljavljati protipravnost, sicer se nanjo ne more sklicevati v odškodninskem postopku proti državi.
Na odsotnost upravičenja za zastopanje se lahko sklicuje le stranka, ki je bila nepravilno zastopana.
izvedenina - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - pridobitev pravice - naloga izvedenca - oprava naloge - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima po prvem odstavku 249. člena ZPP med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank oziroma udeležencev postopka.
Plačilo za izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju, medtem ko je do dodatne oziroma posebne nagrade izvedenec upravičen le takrat, ko mora odgovoriti na nova vprašanja, ki mu jih sodišče dotlej še ni zastavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055331
KZ-1 člen 37, 37/2, 307, 307/1.
opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena
V opisu dejanja v obtožbi in v izreku sodbe je med drugim navedeno, da je obtoženka preko Facebook messengerja kontaktirala s pripadnikom Slovenske vojske in ga prosila, če ji lahko priskrbi pištolo ali mino ali bombo ali dinamit, kar potrebuje, da bi z obličja izbrisala svoje starše in sestro. Zato opis ravnanja, kot se očita v obtožnici, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 37. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055938
ZPP člen 139, 139/3, 277, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 45, 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 167, 167/2, 168, 168/1, 168/2, 174, 174/1.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - vročitev tožbe v odgovor - nepremoženjska škoda - izgubljen zaslužek - tuja nega in pomoč - mesečna renta
Tožnik je 23. 3. 2017 utrpel poškodbo na delu na gradbišču, ko je pri delu na strehi objekta padel skozi nezavarovano odprtino v globino 10 metrov, medtem ko sta s sodelavcem napenjala signirno vrv za označevanje potrebne višine slemena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala, v tožbi postavil ustrezne trditve in predložil dokaze, ki z njimi niso v nasprotju, zato mu je po vseh postavkah dosodilo primerno in pravično odškodnino za nematerialno škodo.
OZ člen 105, 105/2, 106, 626, 626/2, 626/3, 628, 628/2.
podjemna pogodba - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - primeren rok za izpolnitev - odstop od pogodbe pred iztekom roka - zamuda - pravni interes za izpolnitev obveznosti - dodatni rok za izpolnitev
Določba drugega odstavka 628. člena OZ dopušča naročniku odstop od podjemne pogodbe pred iztekom roka, četudi rok ni bil bistvena sestavina pogodbe. Takšen odstop je možen ob okoliščinah nastopa "take zamude" (ta besedna zveza se nanaša na prvi odstavek 628. člena OZ, ki govori o zamudi z začetkom ali dovršitvijo posla), iz katere je očitno, da podjemnik posla ne bo pravočasno končal, in zaradi katere naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe.
Ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bil primeren rok za izpolnitev pogodbene obveznosti v okoliščinah obravnavane zadeve približno dva meseca, in ker je ugotovilo, da je tožeča stranka 14. 2. 2018 še izkazovala interes, da tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolni, ne more držati, da je tožeča stranka že naslednji dan veljavno odstopila od podjemne pogodbe, ker naj bi bila tedaj tožena stranka v taki zamudi, da je bilo očitno, da obveznosti v primernem roku dveh mesecev ne bo izpolnila.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba - pravica do pritožbe - pravni pouk - sodna taksa - plačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe
Ker toženec sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ki se nanaša na tožbo, neprerekano ni poravnal, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilo štelo za umaknjeno, pritožbene navedbe, da je pritožbo brez vsakršnih utemeljenih zadržkov zavrglo, pa so neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056434
URS člen 26, 26/1, 135. ZDT-1 člen 19, 185, 185/1, 185/1-2, 219, 219/3. ZDOdv člen 12, 12/1, 12/4. ZKP člen 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - duševno trpljenje zaradi izvedbe in teka kazenskega postopka - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim očitanim protipravnim ravnanjem in škodo.
Glede na to, da je pooblastilo za zastopanje državne odvetnice podano v 12. členu ZDOdv, je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da državna odvetnica, ki je v postopku zastopala toženko, za njeno zastopanje ni imela pooblastila in da bi jo moral za zastopanje toženke pooblastiti generalni državni odvetnik.
Tožnica je po pravilni odmeri za pravdo potrebnih stroškov, upoštevaje določbe OT, upravičena do nižjih stroškov, in sicer v skupni višini 750 točk, v kar so zajeti neutemeljeno priznani stroški za pregled listin, urnina in previsoki stroški za zastopanje na naroku dne 18. 10. 2021 ter s tem povezani materialni stroški (2 %).
pridobitev položaja udeleženca - nasprotni udeleženci - krog udeležencev postopka - razširitev tožbe na novega toženca - nepravdni postopek
Pritožnikovo strinjanje ni pogoj za pridobitev položaja nasprotnega udeleženca. Zanj zadostuje, da je predlagatelj določeno osebo navedel kot osebo, zoper katero vlaga predlog.
Z zakonsko določenim krogom udeležencev (22. člen ZNP-1), pogojenim z naravo nepravdnega postopka, določba 191. člena ZPP, ki razširitev tožbe na novega toženca pogojuje z njegovim soglasjem, ni združljiva in zato njena uporaba v nepravdnem postopku ne pride v poštev.
ZDR-1 člen 104, 104/1.. ZJSRS člen 2, 2/1, 16, 16/1, 18, 18/1, 18/2, 18/2-1, 19, 19/2, 19/3, 21, 21-1, 21-3, 23, 28, 28/1, 28/2, 28/4, 29.. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4.. OZ člen 190, 279, 279/2.. ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 256, 256/1.
insolventnost delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prerekana terjatev - stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika 11. 7. 2018 prenehala (prvi in četrti odstavek 300. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče s to presojo soglaša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00054604
URS člen 23, 157, 157/1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1. OZ člen 134, 134/1. ZS člen 99, 101. ZPP člen 1.
pristojnost pravdnega sodišča - razmejitev pristojnosti med rednim in upravnim sodiščem - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - pravica do izobraževanja - prenehanje kršitev osebnostnih pravic - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa - nezakonitost odloka - sklep o nepristojnosti - pravica do sodnega varstva
Tudi iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva pravno varstvo zaradi ravnanja prvo toženke, ki je sprejela protizakonite in nepotrebne oblastne akte (ukrepe), zoper drugo toženko pa iz razloga, ker te ukrepe izvaja in ker tožniku ne zagotavlja ustreznega šolanja (izobraževanja) od doma, kar vse posledično predstavlja nedopusten poseg v njegove ustavne pravice, kar dopušča vrednostno sintezo, da pravovarstveni nedenarni zahtevek nima civilnopravnega značaja. Prva toženka in posredno druga toženka sta s predpisi, za katere tožnik zatrjuje, da so nezakoniti, uresničevali javni interes (ex iure imperii). V sporno razmerje sta vstopili kot oblastna organa, zato se to razmerje ne ureja po pravilih obligacijskega prava.
Zakon o upravnem sporu daje učinkovito sodno varstvo za ureditev pravnega razmerja, kot ga uveljavlja tožnik, s tem, ko zatrjuje, da je zaradi (oblastnega) delovanja nosilcev oblasti prišlo do kršitev njegovih pravic v procesu osnovnošolskega izobraževanja po ZOsn.
Sodišče v pravdnem postopku ne odloča o zakonitosti predpisov oziroma aktov državnih organov in jih tudi ne odpravlja. Delovno področje pravdnega sodišča v konkretnem primeru je presoja odškodnine, delovno področje upravnega sodišča pa odločanje o zakonitosti predpisov in ureditev razmerja, s tem, da mora upravno sodišče pri ureditvi razmerja, če ugotovi nezakonitost akta, upoštevati javni interes, kar pa pomeni, da lahko uredi razmerje tudi na način, da ne odpravi prizadetost pravnega položaja tožnika. Ob taki razmejitvi pristojnost obeh sodišč, se izkaže kot logična zakonska ureditev, da sodišče v upravnem sporu lahko napoti tožnika na pravdo, kjer se bo odločalo o njegovem zahtevku, da se povrne škoda. Pri odločanju o škodi pa pravdno sodišče ne more presojati zakonitosti upravnega akta, ker je to presojo že opravilo stvarno pristojno upravno sodišče v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00053582
ZST-1 člen 31, 31/1, 34a. ZPP člen 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3. ZD člen 28.
taksna obveznost - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spora - pravilnost odmere - sklep o stvarni nepristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost darila
Če se na podlagi ugovora stranke zoper taksni nalog ugotovi, da je taksna obveznost napačno odmerjena, sodišče ugovoru ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino takse, taksnemu zavezancu pa pošlje nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (prvi in drugi odstavek 34.a člena ZST-1).
Utemeljen je pritožbeni dvom o pravilnosti odmerjene sodne takse.
Tožnici sta s tožbo uveljavili nedenarni zahtevek. ZPP določa, da je v takem primeru odločilna vrednost spora, navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena). Kadar navede očitno prenizko ali previsoko vrednost spora in je to pomembno za stvarno pristojnost, sodišče o njej odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP). Podobno pooblastilo je dano sodišču v ZST-1 za primer, da se pojavi utemeljen sum o prenizki vrednosti spora. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1).
Okrajno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, ni sprejelo odločitve o vrednosti spora. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da zato pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti preprečuje okrožnemu sodišču le, da kot vrednost spora določi vrednost, ki ne presega 20.000 EUR (kar je po prvem odstavku 32. člena ZPP meja za pristojnost okrajnega sodišča).