Pri ugotavljanju sklepčnosti tožbe sodišče ne preizkuša resničnosti dejstev, navedenih v tožbi, ampak preizkusi materialnopravno utemeljenost zahtevka glede na zatrjevana dejstva. Sodišče v tem primeru presodi ali bi, če bi se vse trditve v tožbi izkazale za resnične, bila utemeljena pravna posledica (ničnost), ki jo uveljavlja tožnik. Prodajalčeva razpolagalna nesposobnost sama po sebi ne more biti razlog ničnosti zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe). To pa pomeni, da tudi če bi tožnika na nepremičninah res priposestvovala lastninsko pravico, njun zahtevek za ugotovitev ničnosti – glede na navedeno trditveno podlago - po materialnem pravu ne bi bil utemeljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne skladnosti stališča o neobstoju elementa protipravnosti z uzakonjenim načelom iz 10. člena OZ, ki slehernemu nalaga dolžnost vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, in iz tega načela izpeljanim merilom predvidljivosti negativne posledice za ugotavljanje (tudi) protipravnosti.