sodba na podlagi stanja spisa - preložitev naroka - opravičilo - solidarno poroštvo
Izvid in odpustnica omejitve toženčevih sposobnosti ne izkazujeta, zdravniškega potrdila, katerega obliko in vsebino predpisuje Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, pa toženec ni predložil.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda – krivdna odgovornost – trčenje avtomobila in kolesa z motorjem
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti in ne o objektivni odgovornosti. Kolo z motorjem tako po zakonskih določbah kot tudi po dejanski rabi sodi med motorna vozila.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065415
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 42.
hišniško stanovanje - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - tožba na izpraznitev stanovanja - obljuba - vrednost spornega predmeta
Ker obljuba ne zavezuje oz. ne ustvarja pravnih posledic, toženci ne morejo uspeti z ugovorom, da je bila prvemu tožencu dana obljuba zakonitega zastopnika tožeče stranke, da bodo lahko toženci ostali v spornem stanovanju, vse dokler ne dobijo neprofitnega stanovanja.
asignacija - izpolnitev obveznosti – poziv za plačilo - pasivna legitimacija - vpogled v spis - prevzem dolga - litispendenca - nepoznavanje prava
Tožnik kot asignatar ni zamudil zahtevati plačila od asignata oziroma njegove dedinje, saj takšne zahteve sploh ni imel, ampak je s pozivom za plačilo asignatu oziroma njegovi dedinji le določil rok za izpolnitev. Ker ta v danem ji roku prevzete obveznosti po asignaciji ni izpolnila, je s potekom tega roka ponovno oživela obveznost toženca.
SPZ člen 219, 223, 268. ZTLR člen 6, 50, 50/1, 58, 58/1. ZPP člen 190, 190/2.
stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - izvrševanje pravic v nasprotju z njihovim namenom - prenehanje služnosti - prenehanje na podlagi zakona - zloraba služnostne pravice - protipravna ravnanja služnostnega upravičenca
Služnosti pešpoti ni mogoče obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine, predvsem pa iz razloga, ker iz konkretnih okoliščin primera izhaja, da je toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča pred vložitvijo tožbe in tudi kasneje vrsto let zlorabljal služnostno pravico za nedovoljene in protipravne posege v lastninsko pravico in osebnostne pravice tožnice, tožnica pa ravnanj toženca ni moglo preprečiti tudi ne s pravnomočno sodno odločbo, v kateri so bila tožencu prepovedana ravnanja, s katerimi je nedopustno posegal v lastninsko pravico tožnice.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – upravičene osebe – duševne bolečine starih staršev – smrt vnukinje – vloga starih staršev
Določbo prvega odstavka 180. člena OZ se lahko nekoliko širše razlaga, vendar le v tistih izjemnih primerih, ko vnuki živijo ves čas s starimi starši in jim stari starši nadomeščajo roditelje oziroma obstaja med njimi enakovrstno razmerje, kakršno obstaja med starši in otroki.
ZPP člen 359, 406. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 51, 51/1, 51/1-3.
postopkovna pravila v družinskih postopkih – pravnomočnost – prepoved reformatio in peius - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.
Z asignacijsko pogodbo, ki je bila med strankama dogovorjena, se je opravljalo tekoče (sprotno) plačilo za opravljena dela v skladu s pogodbo. Tako sodišče ocenjuje, da objektivni pogoj izpodbojnosti v konkretnem primeru ni podan, saj je podana sočasnost med izvršenimi deli in izvršenim plačilom za opravljena dela kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Tožena stranka je namreč izpodbila domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, saj je dokazala, da je s sklenjeno asignacijsko pogodbo, ki je bila dogovorjena med pravdnima strankama prejela plačilo za opravljeno delo v običajnem pogodbeno dogovorjenem roku.
izključitveni razlog za zavarovalno kritje - splošni pogoji - dolžnost zavarovanca - ukrepi, potrebni za preprečitev nastanka zavarovalnega primera
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je vzrok za popokanje cevi in izlitje vode v konkretni situaciji bil v neustrezni zaščiti teh cevi, kar pa je izključitveni razlog za zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni polici.
Sodišče prve stopnje pa bi moralo zavrniti tožbeni zahtevek za plačilo 1.800,00 EUR odškodnine tudi v primeru, če bi bil vzrok za nastalo škodo v nedelovanju črpalke, saj je v postopku ugotovljeno, da ta ni delovala zaradi okvare, temveč zato, ker ni bila vklopljena, v tem primeru pa tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode, saj zavarovanec ni deloval skladno s prvim odstavkom 950. člena OZ, ki določa, da je dolžan storiti predpisane, dogovorjene ali druge ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080806
ZPP člen 8, 212, 213, 213/3.
pogodba o prenosu poslovnega deleža – zavrnitev dokazov – jezik pogodbe – znanje jezika pogodbe – dokazno breme – ničnost – negativno dejstvo – dokazovanje negativnega dejstva
Dokaz z zaslišanjem osebe, ki sama za sebe izpove, da ne zna/ni znala nemškega jezika, ostane na ravni zatrjevanja tega dejstva, zato je logično, da ne more imeti take dokazne teže kot npr. notarski zapis.
DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065360
ZIZ člen 115. ZD člen 9, 130, 142, 219. ZFPPIPP člen 417, 417.a, 417.b, 417.c.
stečaj zapuščine - stranke zapuščinskega postopka - zapuščina brez dedičev - subjektivna sprememba tožbe - razširitev tožbe - ničnost prodajne pogodbe - vezanost na pravnomočno sodbo
Zapuščino predstavlja vsaka premoženjska pravica in tudi terjatev zapustnika do dolžnikov. Zapuščina je brez dedičev, če so se dediči odpovedali dedovanju ali so dediči neznani. Če se po preteku enega leta od objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije in izroči pristojnemu organu Republike Slovenije. RS lahko odkloni prevzem zapuščine brez dedičev, če zahteva v zapuščinskem postopku, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev in v roku, kot ga določa ZFPPIPP, vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved – dejansko vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Samo izjemoma prihaja do primera, ko se bo delodajalec o vseh okoliščinah - zlasti tistih subjektivne narave - seznanil šele ob zagovoru delavca, kar bi lahko privedlo tudi do ugotovitve, da odpovedni razlog ni podan, npr. zato, ker ni krivdnega ravnanja delavca. Datum seznanitve oziroma vedenja delodajalca o kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in o storilcu je torej dejansko vprašanje, saj se glede na okoliščine posameznega primera delodajalec lahko seznani z razlogom oziroma izve za kršitve za storilca že takoj, lahko pa tudi kasneje vse do zagovora delavca, vendar je zagovor le zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Glede na materialno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je rok za odpoved pričel teči od zagovora tožnice, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj je bila tožena stranka dejansko seznanjena s kršitvijo in storilcem.
V kolikor bo sodišče prve stopnje, po zaslišanju predlagane priče, ki je opravila kontrolo bolniškega staleža tožnice in na podlagi poročila detektiva zaključilo, da je tožena stranka že na podlagi ugotovitev detektiva vedela, kakšna navodila je imela tožnica s strani osebnega zdravnika, potem ni bilo resnega razloga za dodatne poizvedbe tožene stranke v zvezi z navodili osebnega zdravnika. Izvajanje dodatnih dokazov tožene stranke za potrditev že ugotovljenih dejstev ne more podaljšati roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se na podlagi zagovora delavca ali izjav prič praviloma le potrdi delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je nazadnje obrazložil že v vabilu za zagovor oziroma pisni obdolžitvi, podan.
Vsaka uporaba ne privede do nastanka služnosti. Služnost se namreč priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ker ima tožnica in so imeli njeni pravni predniki, svoje zemljišče povezano neposredno z javno potjo, ni izkazano, v kakšnih okoliščinah je do uporabe prihajalo. Da bi uporaba dvorišča privedla do nastanka služnosti, bi moralo biti tožencu in njegovim prednikom znano, da ta uporaba vodi do nastanka služnosti. Pri tem ni nepomembno, da so toženec in predniki lahko računali, da lastniki sosednega zemljišča njihove nepremičnine ne uporabljajo zaradi potrebe, ampak zaradi večje udobnosti.
pogodba – nična pogodba – ničnost vpisa v sodni register – poslovna sposobnost pogodbenika – svobodna in resna volja – ničnost vpisa v sodni register
Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.
Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078483
OZ člen 347, 347/2, 349. ZIZ člen 23, 23/2, 62, 62/2.
kreditna pogodba – obročno plačilo – občasne terjatve - zastaranje – verodostojna listina – višina dolga – specifikacija dolga
Iz obeh kreditnih pogodb je jasno razvidno, da gre v posamezni pogodbi za obročna plačila ene terjatve, ki predstavlja celoto in je z obroki kredita na več delov razdeljena sama obveznost, zato ne gre za občasne terjatve, za katere bi veljal triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, ki bi začel teči od zapadlosti posameznega obroka dalje, pač pa za celovito obveznost vračila celotnega kredita, zato je začetek teka triletnega zastaralnega roka iz 349. člena OZ treba presojati od zapadlosti celotnega kredita v plačilo.
spor majhne vrednosti - odvoz smeti - odlok občine - materialno pravo - pomanjkljive navedbe - zahteva za povračilo stroškov
Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo zahtevo tožene stranke za povračilo stroškov, ki jo je podala dan po tem, ko je prejela sodbo, s katero je bilo odločeno v tem sporu majhne vrednosti.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. OZ člen 191, 193, 312, 312/2.
pogoji za pobot – pobotna izjava – neupravičena pridobitev – domneva dobre vere – zakonske zamudne obresti – dvojni obračun obresti – upoštevanje potrjene prisilne poravnave
Pobot nastane, ko se stečejo pogoji zanj (2. odstavek 312. člena OZ). Določba postavlja fikcijo, da so se tega dne (na dan zapadlosti poznejše obveznosti) izpolnile medsebojne obveznosti (kar pomeni, da te prenehajo do višine nižje). Zaključek sodišča prve stopnje, da zakonske zamudne obresti tečejo do dneva, ko je bila dana pobotna izjava, je tako napačen. Za njihov pravilen izračun je bilo potrebno ugotoviti, kdaj je zapadla v plačilo poznejša obveznost.
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z 217. členom ZFPPIPP upoštevati potrjeno prisilno poravnavo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
začasna odredba – neprimerno sredstvo zavarovanja - zemljiški dolg – izročitev zemljiškega pisma
Neposredna izročitev zemljiškega pisma po njegovi izstavitvi ustanovitelju zemljiškega dolga ne pomeni več neposrednega izvrševanja sodne oblasti, ampak je to dejanje tehnične narave, ko se s samo izročitvijo zemljiškega pisma ustanovitelju zemljiškega dolga omogoči prenašanje zemljiškega pisma v namen zavarovanja upnikove terjatve zoper njega. Ker izročitev zemljiškega pisma ni več neposredni akt izvajanja sodne oblasti v ožjem pomenu besede, je v ta del postopanja sodišča, ki je izdalo zemljiško pismo, možno poseči z začasno odredbo v smeri, da se zemljiško pismo fizično ne izroči ustanovitelju zemljiškega dolga zaradi zavarovanja denarne terjatve tretjega zoper njega kot dolžnika.