predlog za izdajo začasne odredbe – začasna prepoved – delitev solastnih nepremičnin – izdaja začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – ureditvena začasna odredba
Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da sporni dve parceli, na kateri meri predlagana začasna prepoved, nista predmet delitve v tem postopku. Predlagatelj ju namreč v svojem predlogu ni zajel in tudi pritožnica doslej še ni vložila svojega (nasprotnega) predloga za njuno delitev. Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je po 267. členu ZIZ mogoče izdati začasno odredbo ne samo med postopkom, ampak tudi pred uvedbo sodnega postopka. Res bo morala pritožnica, ki trdi, da sta sporni dve parceli skupno premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi s predlagateljem, v zemljiški knjigi pa je kot njun edini lastnik vpisan predlagatelj, ki trdi, da gre za njegovo posebno premoženje, svoje trditve dokazovati v pravdi; vendar pritožnici, ki doslej takšne tožbe še ni vložila, zato ni mogoče odreči pravice, da predlaga začasno odredbo.
stroški izvedenca - izvedenec zaslišan kot priča - upravičenost do nagrade
Čeprav je bil sodni izvedenec zaslišan na naroku za glavno obravnavo kot priča, iz vsebine zapisnika o njegovem zaslišanju izhaja, da temu dejansko ni bilo tako, pač pa da je bil dejansko zaslišan v svojstvu izvedenca. Po najprej podani strnjeni predstavitvi zaključkov izdelanega mnenja v drugem sodnem postopku o sicer istem historičnem dogodku, kot se obravnava v predmetni kazenski zadevi, je v nadaljevanju odgovarjal na postavljena mu vprašanja, ki se nanašajo izključno na razjasnitev strokovnih vprašanj. Po zaslišanju izvedenca pa je bilo kot izhaja iz hrbtne strani list. št. 627 izvedenčevo mnenje izdelano v drugem sodnem postopku, ponovno prebrano z izrecnim soglasjem strank. Da je sodišče prve stopnje dejansko štelo v drugem sodnem postopku pritegnjenega izvedenca O. za izvedenca tudi v predmetnem kazenskem postopku in ne za pričo, pa je jasno razvidno tudi iz 35. točke obrazložitve, dne 4. 7. 2014 izrečene oprostilne sodbe obdolžencema. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje zahtevek sodnega izvedenca za odmero mu nagrade v vloženem stroškovniku z dne 6. 7. 2014 neutemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 112, 112/2. ZPSto-2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3.
sklep o zavrženju predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse - predložitev izjave premoženjskem stanju - pravočasnost pošiljanja - priporočene pošiljke - navadne pošiljke - oddaja pošiljke na bencinskem servisu - izvajalec univerzalne storitve - kontaktne točke - neposredno delo z uporabniki poštnih storitev
Bencinski servis Petrola je kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo pošiljke in zanj veljajo enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto.
ponarejanje listin - ugotovitve v inšpekcijskem postopku
Do spora med obdolžencem in M., ki je po trditvi obdolženca rezultiral s storitvijo več kaznivih dejanj M. na njegovo škodo, prišlo dne 5. 8. 2010. Inšpektorat pa je pogodbo o vodenju gradbenih del št. 1812, pooblastilo o vodenju gradbenih del, potrdilo Inženirske zbornice Slovenije ev. št. GRA … z dne … 2007 s katerim se potrjuje, da je obdolženec po poklicu gradbeni tehnik dne 19. 5. 1982 opravil strokovni izpit iz odgovornega vodenja del s področja gradbene stroke in predmetno ugotovljeno ponarejeno diplomo Univerze v S., Gradbene fakultete v S. prejel dne 17. 5. 2010 (list. št. 11 spisa). To pa je bilo v času, ko so bili po pritožbeno neproblematizirani izpovedbi priče S. odnosi med obdolžencem in M. odlični.
Sklicevanje obdolženca na izpovedbo kot priče zaslišane gradbene inšpektorice o tem, da se s predmetno fotokopijo diplome sploh ni ukvarjala, ker je na podlagi podatkov iz potrdila, ki ga je obdolžencu izdala Inženirska zbornica Slovenije ugotovila, da so bili pogoji izpolnjeni za opravljanje vodje del, je neutemeljeno. Neukvarjanje gradbene inšpektorice s predmetno ponarejeno diplomo, na obstoj kaznivega dejanja nima nobenega vpliva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – zakoniti zastopnik – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – funkcija – ime in priimek – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Toženka je pravna oseba, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Za popolno pritožbo toženke zoper sodbo je bilo nujno, da se poleg navedbe sodbe, ki se izpodbija, ob firmi toženke navedejo tudi ime in priimek osebe, ki jo zastopa, ter njena funkcija, ta oseba pa mora tudi podpisati pritožbo. Če ena od teh nujnih sestavin manjka, je pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023403
KZ-1 člen 135, 192. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 394, 394/1.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – ogrožanje varnosti – sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Ravnanje, s katerim storilec telesno in duševno prizadane mladoletno osebo, ne da bi ogrozil njen nadaljnji razvoj, ni surovo, temveč zgolj grdo ravnanje. Izpolnjuje bit kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ne pa biti kaznivega dejanja surovega ravnanja z mladoletno osebo po drugem odstavku 192. člena KZ-1.
stranska intervencija - stroški intervencije v insolvenčnih postopkih - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja - identiteta med predlogom upravitelja in odločitvijo sodišča
ZFPPIPP natančno ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Izven tega okvira ni mogoče priznavati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo.
Sodišče ni moglo „dopustiti“ stranske intervencije, ker mu te pravice zakon ne daje.
ureditev meje – sodna določitev meje – kriterij močnejše pravice – kriterij zadnje mirne posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo posamezne kriterije za določanje meje. Ker predlagateljema ni uspelo izkazati močnejše pravice na spornem mejnem prostoru, je ureditev meje pravilno presojalo po kriteriju zadnje mirne posesti.
umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – oprava izvršbe – pravni interes za pritožbo – odločanje o pravnih sredstvih
Drugi odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka, ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku, zaradi česar odločitev na pomeni vedno tudi konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
zavarovanje denarnih terjatev - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - standard verjetnosti - okoliščine konkretnega primera - cilj začasne odredbe - bonitetno stanje - blokada računa - zapadlost terjatve - rubež sredstev na TRR - nujnost posega z začasno odredbo
Upnik mora dolžnikovo neznatno škodo verjetno izkazati, pri čemer je standard verjetnosti podan, če je argumentov za nek sklep več kot nasprotnih.
Pri oceni neznatne škode je treba upoštevati cilj začasne odredbe in vse okoličine primera - slabo bonitetno stanje, blokado računov in dejstvo, da v pravdnem postopku tožena stranka terjatvi ne oporeka, temveč ugovarja le zapadlosti, za katero pa je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
Izdajanje začasnih odredb je namreč predvideno za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika, tudi konkludentnimi, kot je v tej zadevi ta, da je tožena stranka trdila, da prvi obrok zapade v plačilo 15. 9. 2015, torej je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
Odvzem vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, se odredi, če obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa.
POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084329
OZ člen 766. ZPP člen 152.
spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – račun odvetnika – odvetnik kot stranka – stroški odvetnika kot stranke v postopku
Odvetnik kot stranka ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe. Lahko bi zato angažiral drugega odvetnika, ne more pa za svoje stroške prejeti nagrade (152. člen ZPP).
Tožeča stranka lahko izda račun vse do zastaranja obveznosti.
Ne drži trditev pritožnice, da ponovna prisilna poravnava, ki bi učinkovala za zavarovane terjatve, ni dovoljena. 50. člen prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-F namreč v petem odstavku določa, da ne glede na drugi odstavek 221.z člena ZFPPIPP (ki določa, da ponovna prisilna poravnava lahko učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava), lahko predlog za ponovno prisilno poravnavo vključuje tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena zakona, ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Odškodnina za nevšečnosti med zdravljenjem se v sodni praksi praviloma priznava v okviru odškodnine za telesne bolečine, saj je ponavadi povezana s telesnimi bolečinami. Nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih je tožnik trpel zaradi izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja oziroma zaradi zdravljenja posttravmatske stresne motnje, so povsem primerljive z nevšečnostmi zaradi zdravljenja telesnih bolečin kot so npr. glavoboli in bolečine drugih delov telesa, v določenem delu pa gre za poseg v telo enako kot pri zdravljenju telesnih bolečin (npr. jemanje tablet) zato je treba oškodovancem tudi za takšne nevšečnosti priznati odškodnino, kadar dosegajo prag pravno priznane škode, kot je to v konkretnem primeru, ko se tožnik že dalj časa zdravi pri psihiatru.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – kršitev temeljnih pravic delavcev
Prispevki so (skupaj z akontacijo dohodnine) zajeti v bruto plači delavca, del prispevka, ki ga delodajalec odvede od bruto plače delavca, pa je v vsakem primeru del plače, kot je poudarilo že Ustavno sodišče RS. Pravica do plačila prispevkov je premoženjska pravica delavcev, proti kateri je bilo usmerjeno kaznivo dejanje.
Moralnoetična primernost dolžnika za odpust obveznosti ni neka samostojna kategorija oziroma samostojni kriterij pri odločanju o predlogu za odpust obveznosti, temveč že 399. člen ZFPPIPP določa tiste ovire, zaradi katerih ni podana moralnoetična primernost dolžnika za odpust obveznosti, med drugim tudi v primeru obsojenosti za kaznivo dejanje proti premoženju, ki še ni izbrisano.
prodaja dolžnikovega premoženja – način prodaje – izhodiščna cena – ocenjena vrednost premoženja
Pritožbi v tem, da bi sodišče moralo najprej kot način prodaje izbrati javno dražbo, ker bi s tem predmetno nepremičnino prodalo za višjo ceno, in šele nato, če dražba ne bi bila uspešna, poseči po drugem načinu, ni mogoče slediti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz prvega odstavka 329. člena ZFPPIPP so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.
ponovna prisilna poravnava – predpostavke – upniški odbor
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk.
kreditna pogodba - prerekanje pristnosti podpisov na kreditni pogodbi - pravočasno in učinkovito prerekanje zatrjevanj nasprotne pravdne stranke - prerekana dejstva - substanciranje dokaznih predlogov
Res je, da tožnica v nadaljevanju postopka ni več podala nobenih navedb glede (ne)pristnosti podpisov tožencev na kreditni pogodbi, vendar pa ni treba, da bi obrazložena izjava stranke časovno sledila navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog.