prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril – manj verjetna pravica
Glede na to, da je bilo stanovanje, ki je predmet pogodbe o priznanju lastninske pravice med zakoncema kupljeno v letu 1992, tj. potem, ko sta zapustnik in dedinja že od 1974 živela v skupnosti, leta 1993 pa sta sklenila tudi zakonsko zvezo, je pravilen zaključek sklepa, da je manj verjetna trditev sodedičev, da pogodba prikriva darilo.
ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3. ZSKZDČEU-1 člen 186, 186/1, 186/1-6.
priznanje in izvršitev odločb tujih prekrškovnh organov - zastaranje izvršitve sankcije - globa - relativno zastaranje izvršitve sankcije - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za priznanje in izvršitev
Posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu države članice, ki naj prizna in izvršbi tujo odločbo o prekršku, je šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije in pretrga tek relativnega zastaralnega roka za izvršitev sankcije.
ZPP člen 105a, 323, 323/2. ZST-1 člen 8. Sodni red člen 115, 117.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – poziv na plačilo sodne takse – podpis sodnika – izvirniki in prepisi – podpisovanje
Sodni red določa, da sodnik, ki zadevo obravnava, podpiše le izvirnike odločb in drugih pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, prepis izvirnika, ki se vroča stranki, pa podpiše pristojna sodna oseba.
Standardu obrazložene zavrnitve dokaznega predloga je zadoščeno le tedaj, ko sodišče pojasni, zakaj meni, da je nek dokaz nepotreben. Zgolj navedba, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki za odločanje niso potrebni, ne zadošča.
ZD člen 34, 173, 203, 212, 213. ZPP člen 343, 343/4.
sklep sodišča, da se zapuščinska obravnava ne opravi - preklic sklepa o neopravi zapuščinske obravnave - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - sklep o napotitvi na pravdo - vrnitev daril v zapuščino - spor glede obsega zapuščine oziroma njenega razpoložljivega dela
Sodišče prve stopnje lahko sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi, kadarkoli prekliče (ko samo ugotovi, da je imel zapustnik v času smrti premoženje oziroma, če to izhaja iz navedb strank) ter opravi zapuščinsko obravnavo, saj nanj ni vezano.
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko sodišče v zapuščinskem postopku odloča o vrnitvi daril v zapuščino le v primeru, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo.
preživnina – sprememba odločitve o pravnomočno dosojeni preživnini – sprememba potreb ali zmožnosti – rojstvo drugega otroka
V situaciji, ko je vzgoja in varstvo devetletne deklice že ves čas v celoti na materi, tožnik pa nima niti stikov s hčerko, je pravnomočna odločitev, na podlagi katere oče, katerega premoženjske zmožnosti so nedvomno boljše od materinih, krije polovico dekličinih potreb, še zmeraj pravilna. Razlogov za znižanje preživnine torej ni. Višje sodišče sicer verjame, da pritožnik takšno odločitev dojema kot nepravično, še posebej zato, ker očetovske vloge v odnosu do toženke ni nikdar prevzel, a v tem, da morajo starši preživljati vse svoje mladoletne otroke, ni ničesar nepravičnega.
prijava in preizkus terjatev – sklep o preizkusu terjatev – dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev – popravek dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Pritožnik zoper popravek dopolnjenega seznama ni ugovarjal, vendar mu to ne more iti v škodo, glede na to, da ZFPPIPP ne pozna popravka dopolnjenega seznama. Sodišče prve stopnje bi moralo vseeno upoštevati vložen ugovor zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev in o ugovoru odločiti.
razmerja med starši in otrokom - dodelitev in preživljanje otroka - preživnina - oblika preživljanja - preživljanje na drugi način
Toženec se torej dejansko zavzema za to, da določenih potreb otrok ne bi pokrival s preživnino, ampak drugače, čemur glede na zakonske določbe (131.a člen in 131.c člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) ni mogoče slediti.
Krog oseb, ki lahko izpodbijajo sklepe skupščine, je ožji kot pri ugotavljanju ničnosti. Ker je pritožnik po potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko izgubil status družbenika, ni (več) legitimiran za izpodbijanje sklepov skupščine.
neupravičena obogatitev – vlaganja – povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj – čas ugotavljanja povečane vrednosti nepremičnine – tek zamudnih obresti – skupno premoženje zakoncev
Povečana vrednost nepremičnine (in s tem tudi višina obogatitve zaradi vlaganj), se ugotavlja v času sojenja oziroma zaključka glavne obravnave.
ZSKZDČEU-1 člen 185, 185/2, 185/2-3, 186, 186/1, 186/1-9.
priznanje in izvršitev odločb tujih prekrškovnih organov - pravica do pravnega sredstva - vročitev prevoda odločbe tujega organa - vročitev odločbe tujega organa
Pri presojanju pogojev za priznanje in izvršitev odločbe organa druge državne članice EU je potrebno upoštevati ne le formalno seznanitev s pravico do uveljavljanja pravnega sredstva zoper odločbo tujega prekrškovnega organa, temveč mora biti izkazano tudi, da je storilec imel možnost učinkovitega uveljavljanja pravnega sredstva zoper odločbo tujega prekrškovnega organa. Pravice do pravnega sredstva pa ni mogoče uspešno uveljavljati, če storilec ni seznanjen z razlogi za izdajo odločbe, s katero se mu izreka globa. Ker imajo stranke v postopku pravico ne le do pravnega sredstva, temveč do učinkovitega pravnega sredstva, je za uveljavitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva ključnega pomena seznanitev strank z razlogi za sprejem odločitve. V kolikor oseba ni bila seznanjena z razlogi za sprejem izpodbijane odločitve, ker ji ti niso bili sporočeni v jeziku, ki ga razume, je vprašljivo izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 185. člena ZSKZDČEU-1, hkrati pa se nakazuje, da je izpolnjen pogoj za nedopustnost izvrševanja iz 9. točke 186. člena istega zakona.
V skladu z veljavno sodno prakso v izreku ni potrebno opisovati subjektivnih elementov kaznivega dejanja, temveč je to stvar obrazložitve. V primeru tako imenovanega subjektivnega znaka kaznivega dejanja "z namenom" je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine. V opis kaznivega dejanja sodijo v prvi vrsti odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih se dokazuje obstoj tako imenovanih notranjih subjektivnih dejstev (vsebina zavesti, volje, namen, itd.). Nerazumljivost opisa že navedenega subjektivnega elementa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki jo vidi zagovornik v tem, da je v izreku sodbe govora o obdolženčevem namenu, da bi na delu ceste, kjer je odstranil mejnike in katerega je tudi sam uporabljal za vožnjo otežil določitev meje, pa tudi ni podana.
Sodišče prve stopnje je navedlo, da je obdolženec s svojim ravnanjem brez dvoma izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja, da se je pri tem kot odrasla in vsaj povprečno razgledana oseba zagotovo zavedal, da je takšno ravnanje prepovedano tako v pravnem kot tudi v obče človeškem smislu in da lahko s takšnim ravnanjem oteži določanje ali ugotavljanje že določene meje. Kljub temu je privolil v takšno ravnanje, zavestno in hote. Zagovornik ima zato prav, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z zaključkom o ravnanju obdolženca z direktnim naklepom, dejansko obrazložilo eventualni naklep, torej obliko krivde, s katero kot je bilo že pojasnjeno, obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni možno storiti.
postopek odpusta obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti
V skladu z Ustavo je prepovedana sprememba pravnomočnega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti in s tem sprememba dolžine preizkusnega obdobja, zato ni pravilno stališče dolžnika, da je to dovoljeno, ker zakon tega ne prepoveduje. To je prepovedano v Ustavi, ki je zakonu (ZFPPIPP) nadrejeni predpis.
Odločanje o tožbenem zahtevku na zvišanje preživnine poteka v dveh korakih. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali so se potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, bistveno spremenile. Če ugotovi, da so se, na novo odmeri preživnino.
Tožnica je 15 letno dekle, ki se bliža samostojnosti, zato je nedvomno prav in koristno, da razpolaga z manjšim zneskom žepnine in se uči samostojnega upravljanja z denarjem.
Pojem medsebojne primerljivosti ne pomeni hkrati matematične enakosti prihodkov. O medsebojni primerljivosti prihodkov je vsekakor mogoče govoriti tudi, kadar se višina nekoliko razlikuje.
Sodba na zvišanje preživnine ni konstitutivnega, ampak dajatvenega značaja. Preživninska obveznost za zvišano preživnino zapade v trenutku vložitve tožbe, nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
zavarovanje avtomobilskega kaska - prometna nezgoda - vožnja pod vplivom alkohola - zakonita subrogacija
Voznik, ki je povzročil zavarovalni primer pod vplivom alkohola in psihoaktivnih zdravil (toženka tega dejstva ne prereka), je dolžan zavarovalnino, ki jo izplača zavarovalnica zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil, vrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nasprotje med razlogi - zavrnitev predloga za odložitev
Iz priloženega zagovora storilca z dne 3. 9. 2015 med drugim izhaja, “da se zaveda, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, sodišču pa je obdolženec v svojem zagovoru pojasnil, da ga je sram, da je pred sodiščem, zlasti upoštevaje njegovo družino in da se zaveda svoje nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in zato obljublja, da tega več ne bo počel.” Tako zapisanemu zagovoru zagotovo ni mogoče očitati storilčevega nekritičnega odnosa do lastnega ravnanja z dne 26. 7. 2015, torej obžalovanja, kot je netočno v razloge v izpodbijanem sklepu zapisalo prvostopno sodišče in tudi na podlagi tako netočnih povzemanj storilčevega zagovora gradilo svojo odločitev.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 221b, 221e, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – vsebina sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – pravica do glasovanja – sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.
Ker tožeča stranka v prijavi terjatve ni navedla tudi zneska stroškov, velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da v stečajnem postopku teh stroškov ni uveljavljala. Njena terjatev za povračilo stroškov je zato prenehala in je v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati.