Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da pri tožniku ni podana telesna okvara v zvezi z zatrjevano bistveno poškodovanostjo oz. onesposobljenostjo genitalnih organov. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je bila pri tožniku najmanj 6. 11. 2008, to je vsaj dan pred dokončnostjo drugostopenjskega upravnega akta, podana popolna izguba funkcije obeh testisov zaradi obsevanja ob zdravljenju limfoblastne levkemije s transplantacijo kostnega mozga. Zato je pri tožniku od 6. 11. 2008 dalje podana 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni, in sicer zaradi popolnega uničenja funkcije obeh testisov po obsevanju po poglavju X. B točki 10 b. Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. V obravnavani zadevi je tako podan dejanski stan iz 143. člena ZPIZ-1. Ker je izpolnjen tudi pogoj gostote pokojninske dobe iz 2. alineje 68. člena ZPIZ-1, saj ima tožnik do nastanka telesne okvare dopolnjenih 14 let 6 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine v skladu z drugo alinejo 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je upravna akta odpravilo in ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov tožene stranke z ugotovitvijo, da je pri njem podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni od 6. 11. 2008 dalje in s priznanjem pravice do invalidnine.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje solastninske pravice - vstop v pravdo - ista dejanska in pravna podlaga - bistvena istovrstna dejanska in pravna podlaga - procesni položaj novega tožnika
V času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243).
Zaslišanje prič, ki na sestanku niso sodelovale, in to o „vseh okoliščinah ustnega dogovora“, je ne samo neprimeren dokaz, pač pa tudi dokaz v informativne namene, ki ga naše civilno procesno pravo ne pozna.
Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena, stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi, seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka, kot ga uveljavlja tožnica. Tožnica zahteva tudi ugotovitev, da je oporoka pokojne, na podlagi katere je dedinja dela nepremičnega premoženja, pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno, ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Pravilno in zakonito je v posledici sodišče prve stopnje tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.
sporazumna razveza zakonske zveze – pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze – sporazum o preživljanju skupnih otrok
V primeru predloga za sporazumno razvezo ZZZDR od zakoncev terja, da v predlogu pojasnita, kako sta na novo uredila vsa medsebojna pravna razmerja, kar je posledica razpada njune dotedanje skupne zveze. Dogovor, da mati preživnine za invalidnega polnoletnega otroka, nad katerim je podaljšana roditeljska pravica, od očeta ne terja (kar je enako, kot če bi zapisala dogovor, da je očetova preživninska obveznost 0,00 EUR) ne pomeni, da formalna predpostavka (sporazum o preživljanju skupnih otrok) ni izpolnjena. Ali je tak dogovor primeren, pa ni stvar popolnosti predloga kot formalne predpostavke, temveč vsebinskega pretresanja sodišča v okviru ugotavljanja otrokove koristi. Odločitev sodišča o zavrženju predloga zaradi njegove pomanjkljivosti je torej napačna.
Čeprav je bila določba 123. člena ZZZDR z novelo spremenjena tako, da preživninska obveznost staršev za otroke, ki zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti niso sposobni za samostojno življenje in nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, ne obstoji več, je Ustavno sodišče zapovedalo, da se do odprave neskladja Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb z Ustavo RS osnovno preživljanje invalidov po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zagotavlja tudi s preživninsko obveznostjo staršev, kot jo je urejal do tedaj veljavni 123. člen ZZZDR. Ta pa je preživninsko obveznost staršev priznaval le, če otrok (med drugim) nima zadostnih sredstev za preživljanje. Ker predlagatelja trdita, da jih njun polnoletni invalidni otrok ima, bo moralo sodišče torej ugotoviti še, ali očetova preživninska obveznost sploh obstaja.
obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - tehnična pomoč - Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS - e-Sodstvo
Dejstvo, da je bil pred trenutkom vložitve obravnavanega predloga v zemljiški knjigi že vložen predlog za vpis etažne lastnine, o katerem je sodišče odločalo šele 17.4.2014 (a z učinkom od 13.7.2012) in da je predlagateljici aplikacija onemogočala vložitev predloga, skladnega z vsebino sodbe, ker v trenutku vložitve njenega predloga etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, na odločitev nima vpliva. Če je namreč predlagateljica menila, da ji aplikacija neutemeljeno onemogoča vložitev predloga, skladnega z vsebino listine, na podlagi katere je vpis predlagala, in da gre za specifične okoliščine, bi lahko dodala predlogu ustrezno obrazložitev oz. se v skladu s 15. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih obrnila na Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS, ki nudi tehnično pomoč vsem uporabniškim skupinam in ima v ta namen na portalu e-Sodstvo objavljen elektronski naslov, na katerega lahko uporabnik pošlje zahtevo za pomoč.
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1, 502c/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – pravnomočnost obtožnice – preuranjena dokazna ocena – sorazmernost med vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo protipravne premoženjske koristi – nevarnost razpolaganja s premoženjem – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – trajanje zavarovanja – sprememba udeleženca – zavrnitev pritožbe
Pritrditi je treba pritožnikom, da je sorazmernost med ocenjeno vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi ena od predpostavk za podaljšanje tega ukrepa. Nedopustno je namreč zavarovati več, kot bo ob morebitni obsodilni sodbi dopustno vzeti.
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da rok (najdaljšega dopustnega trajanja ukrepa) s spremembo osebe, zoper katero je začasno zavarovanje na sicer isti nepremičnini odrejeno, začne teči znova.
okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - namen zaničevanja - žaljivost izjave - forum - denarna odškodnina pravni osebi - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ne drži pritožbena trditev, da slabšalen prizvok že sam po sebi pomeni žalitev, saj je potrebno upoštevati celotno vsebino izjave in kontekst, v katerem je bila dana.
Vsakega kritičnega zapisa, zlasti če v njem ni mogoče zaslediti zaničevanja, škodovanja ali žalitve, ni mogoče šteti kot žaljivega, saj bi bila v takem primeru onemogočena prav vsaka kritična razprava, oziroma žaljiv vsakršen polemičen odziv. V konkretnem primeru je šlo za pisanje na forumu (spletni klepetalnici) kot delu (specializiranega) spletnega mesta in ne v sredstvih javnega obveščanja ali pisni publikaciji oziroma javnem mediju. Forumi so predvsem namenjeni izmenjavi osebnih stališč posameznikov, raven izražanja pa je praviloma nižja, pogosto polemična ter velikokrat v pogovornem jeziku (kar priznava tudi pritožnik), in ki ima lahko slabšalen prizvok, ne da bi pisec imel namen zaničevanja ali žalitve.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – premoženjsko stanje – kreditne obveznosti prosilca – rubež dohodkov – zastava nepremičnin – lastništvo vozila – luksuzno prevozno sredstvo
Kreditne ter poroštvene obveznosti se po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja taksne oprostitve ne upoštevajo, prav tako pa so neupoštevne tudi vse posledice kreditnih in poroštvenih obveznosti, kot so tudi rubež dohodkov in zastavne obremenitve nepremičnin.
stečajni postopek - upravičeni predlagatelj - upnik - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – ki je dolžnik ne izpodbija.
Kadar tožnik vloži tožbo, upoštevajoč napačno napotilo zapuščinskega sodišča, je dolžnost prvostopnega sodišča, da mu nudi materialno-procesno vodstvo in ga na nepravilnost opozori ter mu omogoči ustrezno preoblikovanje zahtevka.
nasilništvo - nadaljevano kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje nasilništva spada med kazniva dejanja zoper javni red in mir. Ne gre za osebno kaznivo dejanje, kar smiselno izhaja že iz kvalificirane oblike po drugem odstavku, ko dejanje iz prvega odstavka storita dve ali več oseb ali je bilo hudo ponižanih več oseb (torej najmanj tri). Ker je šlo pri obeh dejanjih pod točko 1. za začasno povezano nasilno in ogrožujoče ravnanje obtoženca, s katerim je na identičen način, v enakih krajevnih okoliščinah spravljal, najprej le oškodovanko, pozneje pa tudi oba oškodovanca, v podrejen položaj, ju gre pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje nasilništva.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava na spletni strani AJPES - hitrost postopka - pozitivni publicitetni učinek - rok za pritožbo - podaljšanje roka - zakonski rok
Zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega „seznanitvenega roka“, ni mogoče „podaljšati“ 15 dnevnega pritožbenega roka.
sodna določitev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – lastninski spor – mejni spor
Za mejni spor gre, če se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelja zatrjujeta drugačen potek meje, kot ga zatrjuje nasprotni udeleženec, vmesni prostor pa je posledica različnega zatrjevanega poteka meje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006507
OZ člen 648. ZPP člen 7, 212.
podjemna pogodba – prenehanje pogodbe – enostranski odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme
Tožnica je od pogodbe enostransko odstopila. Glede na trditveno podlago strank se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem, kakšne pravne posledice ima to na izpolnitev obveznosti tožnice iz dogovora o plačilu in posledično, ali sme že plačani znesek toženec (vsaj delno) zadržati (648. člen OZ). Ključno je vprašanje porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena.
Podizvajalci vstopajo v pogodbena razmerja samo z glavnim izvajalcem, zato po splošnem pravilu iz prvega odstavka 125. člena OZ podizvajalec od naročnika (ki ni njegov sopogodbenik) ni upravičen zahtevati plačila za opravljena dela. Vendar pritožnica spregleda, da od omenjenega pravila obstajajo izjeme. Ena takšnih je določilo 631. člena OZ. Po tem (posebnem) pravilu ima podizvajalec pravico neposredno od naročnika (čeprav ta ni njegov sopogodbenik) zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je opravil po pogodbi z izvajalcem. Takšen neposreden zahtevek (actio directa) ima podizvajalec v razmerju do naročnika, če so izpolnjene naslednje predpostavke: - pripoznanje izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca; - podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela; - izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela; - obe terjatvi se morata nanašati na ista dela (morata biti koneksni); in - podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Tožeča stranka je izkazala, da je glavni izvajalec IV. začasno situacijo prejel, ni pa je zavrnil ali kako drugače grajal. Zato se situacija šteje kot sprejeta in potrjena.
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, pri čemer se pritožnik tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. To velja še posebej za pritožbeni razlog bistvene kršitve pravdnega postopka, katerega je treba vselej konkretizirati. Če naj bi bil v tem, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse navedbe tožene stranke, mora pritožnica jasno in konkretno povedati, katere so tiste navedbe, ki naj bi po njenem ostale prezrte. Pavšalne, neopredeljene in nekonkretizirane trditve pritožnice za obrazloženost tega pritožbenega razloga ne zadoščajo.
Za pridobitev neposrednega zahtevka izvajalca ni pomembno, ali so se predpostavke iz 631. člena OZ izpolnile pred ali po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem. Začetek stečajnega postopka namreč lahko vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika (v našem primeru torej na terjatve podizvajalcev do glavnega izvajalca). Ne vpliva pa na razmerja med tretjimi osebami (npr. med podizvajalcem in naročnikom, ki je nastalo s prehodom podizvajalčeve terjatve od glavnega izvajalca do naročnika), saj ima podizvajalec do naročnika samostojno terjatev.
Četudi so bile stopnice mokre oziroma mastne in je v trenutku pred padcem ugasnila luč na hodniku, te okoliščine ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi lahko govorili o nevarni stvari.
S prodajo predmetov, na katerih je prijavljena izločitvena pravica, bo dovoljeno začeti šele, če bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, to je, če bo izločitvena pravica prenehala zaradi neaktivnosti upnika ali če bo sodišče pravnomočno zavrnilo upnikov tožbeni zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice oziroma bo ugodeno zahtevku na ugotovitev, da izločitvena pravica ne obstaja.