USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075973
URS člen 35, 36. SPZ člen 11, 99, 100. ZTLR člen 42. ZPP člen 7, 212, 285.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – domneva lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika – dejanska etažna lastnina – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Solastniku je izjemoma mogoče odreči lastninsko varstvo, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v ustavne pravice drugega solastnika do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
Materialnoprocesno vodstvo (285. člen ZPP) je namenjeno zgolj dopolnjevanju nepopolnih navedb strank o pomembnih dejstvih, ne pa vzpodbujanju strank k navajanju popolnoma novih dejstev in ugovorov.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - uporabnina - privolitev v prikrajšanje - neprivolitev v prikrajšanje - menjava ključavnic - več ključavnic - volenti non fit iniuria
Opustitev samopomoči ne pomeni privolitve v prikrajšanje.
Neuvedba postopka delitve solastnine v nepravdnem postopku (oz. nestrinjanje s toženčevim predlogom za izvensodno poravnavo) tožnici ne jemlje pravice do uporabnine, če so zanjo sicer izpolnjene vse predpostavke.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053195
SPZ člen 256, 257, 257/2. OZ člen 35, 86. ZZK-1 člen 3, 3/4. ZGO-1 člen 2.
stavbna pravica – pogoji za ustanovitev stavbne pravice – dopustnost predmeta – stavbna pravica na delu stavbe – ničnost pogodbe – nedoločenost časa trajanja pogodbe – zgradba – objekt
Ustanovitev stavbne pravice v zvezi z garažo, ki ne predstavlja funkcionalno samostojne zgradbe v smislu ZGO-1, ni dopustna.
Odločitev, s katero je sodišče tožniku priznalo zakonske zamudne obresti od glavnice 499.000,00 EUR za čas od 2. 2. 2009 do vključno 23. 6. 2013, je postala pravnomočna. Toženčevega dolga zato v nobenem primeru ni več mogoče izračunati ob uporabi 288. člena OZ, saj bi s tem prišlo do sočasne uporabe dveh (izključujočih se) metod in končnega rezultata, ki bi bil v očitnem nasprotju z materialnim pravom, posamezne odločitve sprejete v tej zadevi pa medsebojno nasprotujoče. Ker pritožnik ni vložil pritožbe zoper celotno sodbo, je torej možnost drugačnega poračunavanja plačila (to je na način, da se s plačilom najprej poračunajo obresti in šele nato glavnica) sam izključil oziroma nanj pristal.
151. člen ZFPPIPP strokovnjake našteva le primeroma in ne taksativno, zaradi česar je očitno, da je za strokovnjaka v smislu te določbe šteti vsako osebo, ki je strokovno in izkustveno kvalificirana za pripravo predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je potrebno takemu predlogu predložiti, kar tožeča stranka nedvomno je.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076848
OZ člen 1019/3. ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 48, 231, 383, 383/1, 383/2.
osebni stečaj – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – odločanje o začetku stečajnega postopka – procesne predpostavke – upravičeni predlagatelj – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – insolventnost – dokazni standard – motivna zmota – solidarno poroštvo – litispendenca
ZFPPIPP nima splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda ugotavlja sodišče pravnorelevantna dejstva. Odločitev o začetku stečajnega postopka ima daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Zato mora sodišče o obstoju relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, to je, da zoper takšno sklepanje ni podanega razumnega dvoma izkušenega človeka. Zato je potrebno v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov. Sklepanje na nižjem dokaznem standardu verjetnosti je dopustno edino v primerih, ko zakon to izrecno dovoljuje. Takšnega nižjega dokaznega standarda zakon ne dopušča pri ugotavljanju insolventnosti dolžnika kot materialnopravne predpostavke začetka stečajnega postopka.
Dolžnikovo utemeljevanje motivne zmote v smislu napačne ocene realnega tveganja za nastanek izpolnitvene zaveze pomeni popolno izničenje samega smisla poroštvene obveznosti v korist upnika, v zavarovanje katerega je pogodba sklenjena. V kolikor bi bila tako utemeljevana zmota upoštevna, bi to pomenilo, da je porokova obveznost po vsebini prazna. Takšnega motiva, na katerega se sklicuje dolžnik, zato ni mogoče obravnavati kot del pogodbene podlage (kavze), ki je bila vključena v pogodbeno razmerje med dolžnikom in kreditodajalcem. Zato je že iz navedenega razloga izkazana neutemeljenost dolžnikovega ugovora neveljavnosti poroštvene zaveze v posledici zatrjevane motivne zmote.
Zavarovalno kritje se upravičeno razteza na tiste zavarovance, ki zaradi škodnega dogodka (začasno) ne morejo opravljati dela, ki so ga opravljali pred poškodbo. Razlikovanje med brezposelnimi in zaposlenimi zavarovanci tako ni nepravično oziroma pretirano strogo, saj pri prvih zaradi (začasne) nezmožnosti za delo ni prišlo do izpada dohodka. V ta namen je zanje določena tudi nižja premija, do katere bi bil upravičen tudi tožnik, če bi nastop brezposelnosti javil toženki.
ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da je bila prava volja pogodbenih strank skleniti odplačen pravni posel, zahtevku v celoti ugoditi. Ne glede na to, da ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da vlaganja tožnice niso dosegla vrednosti ½ dokončane nepremičnine, to za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Nobena od pravdnih strank namreč ni trdila (sodišče pa tega tudi ni ugotovilo), da je bila volja zapustnika ob sklepanju dogovora s tožnico, da za vrednost svoje izpolnitve, ki bo (ob zaključku gradnje ali kasneje) presegala dogovorjeno izpolnitev tožnice, le-to obdari. Le v tem primeru - ko bi bil torej razlog (podlaga) za prenos te večje vrednosti na tožnico v njeni neodplačni obogatitvi - bi (v tem delu) šlo za darilo. Ker v konkretnem ni bilo tako, je posledično mogoč le zaključek, da so imela za zapustnika že izvršena in vsa bodoča vlaganja s strani tožnice (subjektivno) vredna več kot pa je to pokazala ocena vlaganj za nazaj. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da je samo korigiralo zapustnikovo oceno in iz tega razloga del zahtevka zavrnilo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka za plačilo sodne takse - opozorilo o teku roka za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sodišče je ob vročanju sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks dolžno stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse, pri čemer pa ni potrebno pošiljati ponovno plačilnega naloga, temveč zadošča dopis, v katerem je stranka opozorjena na pričetek novega teka roka za plačilo sodne takse.
nasilje v družini – izvajanje nasilja nad drugim družinskim članom – psihično nasilje – prepoved približevanja – stiki z otrokom – nenadomestljiva škoda – nesorazmeren poseg države
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagani ukrep glede prve predlagateljice zavrnilo, čeprav je do sedaj nasprotni udeleženec stike z otrokom izrabljal zato, da je posegal v psihično celovitost druge predlagateljice, otrok pa je bil ob tem psihičnem nasilju prisoten.
Redni stiki med očetom in otrokom so osnova za vzdrževanje njune čustvene navezanosti, šestmesečna prepoved približevanja bi v njunem odnosu nedvomno povzročila nenadomestljivo škodo in bi zato predlagan ukrep pomenil prehud in nesorazmeren poseg države v razmerje med njima glede na težo dejanja.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera pridobitelja – iztek priposestvovalne dobe – stroški postopka – delna pripoznava tožbenega zahtevka
Ker postane priposestvovalec lastnik v trenutku, ko se izteče priposestvovalna doba, okoliščine, ki nastanejo po tem trenutku, niso pravno odločilne pri presoji dobre vere. Četudi priposestvovalec po izteku priposestvovalne dobe izve, da ni postal lastnik že pred pridobitvijo lastninske pravice s priposestvovanjem, to na njegovo pravico, pridobljeno s priposestvovanjem, nima nobenega vpliva.
nasilništvo - nadaljevano kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje nasilništva spada med kazniva dejanja zoper javni red in mir. Ne gre za osebno kaznivo dejanje, kar smiselno izhaja že iz kvalificirane oblike po drugem odstavku, ko dejanje iz prvega odstavka storita dve ali več oseb ali je bilo hudo ponižanih več oseb (torej najmanj tri). Ker je šlo pri obeh dejanjih pod točko 1. za začasno povezano nasilno in ogrožujoče ravnanje obtoženca, s katerim je na identičen način, v enakih krajevnih okoliščinah spravljal, najprej le oškodovanko, pozneje pa tudi oba oškodovanca, v podrejen položaj, ju gre pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje nasilništva.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje solastninske pravice - vstop v pravdo - ista dejanska in pravna podlaga - bistvena istovrstna dejanska in pravna podlaga - procesni položaj novega tožnika
V času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243).
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – premoženjsko stanje – kreditne obveznosti prosilca – rubež dohodkov – zastava nepremičnin – lastništvo vozila – luksuzno prevozno sredstvo
Kreditne ter poroštvene obveznosti se po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja taksne oprostitve ne upoštevajo, prav tako pa so neupoštevne tudi vse posledice kreditnih in poroštvenih obveznosti, kot so tudi rubež dohodkov in zastavne obremenitve nepremičnin.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - pacta sunt servanda - čas izpolnitve - rok - pogoj
Izpolnitveni zahtevek in temu zahtevku nasprotna izpolnitvena obveznost, sta temeljno upravičenje in temeljna obveznost, ki nastaneta kot neposredna pravna posledica veljavno sklenjene pogodbe. Temeljno načelo obligacijskih razmerij je izpolnitev prevzetih obveznosti, in sicer pošteno v vsem kot se glasijo. Vse dokler pogodba velja, sta jo dolžni stranki izpolnjevati tako, kot je bilo med njima sporazumno dogovorjeno.
S prodajo predmetov, na katerih je prijavljena izločitvena pravica, bo dovoljeno začeti šele, če bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, to je, če bo izločitvena pravica prenehala zaradi neaktivnosti upnika ali če bo sodišče pravnomočno zavrnilo upnikov tožbeni zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice oziroma bo ugodeno zahtevku na ugotovitev, da izločitvena pravica ne obstaja.
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1, 502c/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – pravnomočnost obtožnice – preuranjena dokazna ocena – sorazmernost med vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo protipravne premoženjske koristi – nevarnost razpolaganja s premoženjem – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – trajanje zavarovanja – sprememba udeleženca – zavrnitev pritožbe
Pritrditi je treba pritožnikom, da je sorazmernost med ocenjeno vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi ena od predpostavk za podaljšanje tega ukrepa. Nedopustno je namreč zavarovati več, kot bo ob morebitni obsodilni sodbi dopustno vzeti.
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da rok (najdaljšega dopustnega trajanja ukrepa) s spremembo osebe, zoper katero je začasno zavarovanje na sicer isti nepremičnini odrejeno, začne teči znova.