Iz 254. člena ZFPPIPP ne izhaja, da nezapadle terjatve do stečajnega dolžnika z dnem začetka stečajnega postopka zapadejo.
Če dolžnik obveznosti ne izpolni v času, ki je določen za njeno izpolnitev, dospela obveznost zapade in s tem pridobi upnik pravico, da od dolžnika zahteva njeno izpolnitev.
Če dolžnikova obveznost še ni zapadla, to ne pomeni, da poroštvena obveznost ni nastala, pač pa le, da je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti dolžnikove obveznosti ali z drugimi besedami, dokler ne zapade dolžnikova obveznost, upnik nima pravice zahtevati izpolnitve iste obveznosti od poroka.
Sodišče ne presoja zapadlosti terjatve na dan vložitve tožbe, pač pa na dan zaključka glavne obravnave.
V primeru, ko se nad solidarnim porokom začne stečajni postopek, upniku ni mogoče odreči pravice, da prijavi nezapadlo terjatev do poroka in da se ta terjatev tudi preizkusi in iz stečajne mase plača.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka za plačilo sodne takse - opozorilo o teku roka za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sodišče je ob vročanju sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks dolžno stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse, pri čemer pa ni potrebno pošiljati ponovno plačilnega naloga, temveč zadošča dopis, v katerem je stranka opozorjena na pričetek novega teka roka za plačilo sodne takse.
neplačilo sodne takse za napoved pritožbe – domneva umika napovedi pritožbe – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – vloge, za katere je možna taksna oprostitev – postopek za plačilo sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnik zmotno meni, da je plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 procesna predpostavka za meritorno obravnavanje njegove pritožbe, saj je bilo s sklepom prvostopenjskega sodišča I Pg 665/2012 z dne 15. 5. 2015 že pravnomočno odločeno, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno.
Pritožnik bi vlogo za oprostitev plačila sodne takse moral vložiti že po prejemu plačilnega naloga z dne 7. 4. 2015. Čim pa je tako, za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 pritožnika ni več mogoče oprostiti, ker za to ni podlage v materialnem pravu.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
ugovor proti odpustu obveznosti - razkritje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - neenako obravnavanje strank postopka - predlaganje dokazov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil dolžnik pred prvostopenjskim sodiščem neenakopravno obravnavan, češ da je prvostopenjsko sodišče postopek zaključilo preuranjeno le na osnovi dokazov, ki jih je predložil upnik. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču očitati, da neutemeljeno ni upoštevalo dokazov, ki naj bi jih predložil sam dolžnik. Takšnih trditev dolžnik v pritožbi niti ne podaja, saj v smislu utemeljitve svojih navedb v odgovoru na ugovor ni ponudil nobenih dokazov, temveč zgolj neprepričljivo pojasnilo o svojem postopanju ob poskusu rubeža premičnin s strani izvršitelja.
najemna pogodba za določen čas – prenehanje najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe – tožba za izpraznitev stanovanja
Ker je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas dveh let, je prenehala veljati s potekom tega obdobja. Ker najemna pogodba ni bila podaljšana oziroma ni bila spremenjena v najemno pogodbo za nedoločen čas, je tožnici ni bilo potrebno odpovedati, saj je po preteku časa sklenitve najemnega razmerja lahko vložila tožbo za izpraznitev stanovanja.
Pri popravi sodbe, po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP, gre lahko le za odpravo pomote. Dopusten je popravek, ki se nanaša na pravilno ali natančnejšo navedbo imena in naslova pravdne stranke, vendar zgolj v primeru, ko s tem ni spremenjena identiteta stranke. Zamenjava ene tožene stranke z novo toženo stranko v pravdnem postopku, ki je že bil končan z meritorno odločitvijo, ne more biti predmet popravnega sklepa. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s „popravnim sklepom“ dejansko odločilo o (novi) tožbi zoper novo toženo stranko.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ob upoštevanju 9. člena Splošnih pogojev, po katerem zaseg predmeta leasinga s strani javnih oblasti ne vpliva na pogodbo, in glede na to, da gre za indirektni finančni leasing, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga in ima po pogodbi pravico uveljavljati ugovore iz naslova pravnih napak do dobavitelja vozila, ni podlage za zaključek, da se pogodba šteje za razdrto, kar Splošni pogoji predvidevajo za primer uničenja predmeta leasinga.
Zastaranje glede posameznih obrokov leasinga prične teči z njegovo zapadlostjo.
Vložitev tožbe za plačilo četrtega do osmega obroka leasinga ni pretrgala teka zastaranja glede ostalih obrokov.
Plačila po sodni poravnavi, sklenjene v pravdi zaradi plačila četrtega do osmega obroka leasinga, ni mogoče šteti za pripoznavo ostalih terjatev iz pogodbe o leasingu.
Glede na sinovo starost ob izdaji izpodbijane sodbe (nepolno leto dni) je prvo sodišče utemeljeno upoštevalo primarno navezanost otroka te starosti na mater, iz poročila CSD pa je razvidno, da podpira dodelitev otroka materi, ker je to v njegovo korist. Glede na vsa ugotovljena dejstva je takšna odločitev prvega sodišča pravilna.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - uporabnina - privolitev v prikrajšanje - neprivolitev v prikrajšanje - menjava ključavnic - več ključavnic - volenti non fit iniuria
Opustitev samopomoči ne pomeni privolitve v prikrajšanje.
Neuvedba postopka delitve solastnine v nepravdnem postopku (oz. nestrinjanje s toženčevim predlogom za izvensodno poravnavo) tožnici ne jemlje pravice do uporabnine, če so zanjo sicer izpolnjene vse predpostavke.
nasilje v družini – izvajanje nasilja nad drugim družinskim članom – psihično nasilje – prepoved približevanja – stiki z otrokom – nenadomestljiva škoda – nesorazmeren poseg države
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagani ukrep glede prve predlagateljice zavrnilo, čeprav je do sedaj nasprotni udeleženec stike z otrokom izrabljal zato, da je posegal v psihično celovitost druge predlagateljice, otrok pa je bil ob tem psihičnem nasilju prisoten.
Redni stiki med očetom in otrokom so osnova za vzdrževanje njune čustvene navezanosti, šestmesečna prepoved približevanja bi v njunem odnosu nedvomno povzročila nenadomestljivo škodo in bi zato predlagan ukrep pomenil prehud in nesorazmeren poseg države v razmerje med njima glede na težo dejanja.
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – vročanje sodnih pisanj – sprememba naslova – nadomestna vročitev – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – dolžnost obvestila o spremembi naslova – obveščenost o postopku
Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079267
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 154/3, 252, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Namen določb 186. člena OZ je olajšati položaj oškodovanca, ki bi moral po splošnem pravilu iz 131. člena OZ v primeru, ko je potencialnih povzročiteljev iste škode več, dokazati splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) za vsakega od njih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070105
URS člen 121, 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. OZ člen 74, 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZPP člen 43, 214, 214/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - predmet obdavčitve - trditvena podlaga - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za odškodninskega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Skupni sporazum ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone, pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071134
OZ člen 103 – 106. ZOR člen 124 – 127, 131, 325. ZPP člen 4, 4/1.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – ugotovitev o razveljavitvi oziroma razvezi sporazuma – izpolnitev obveznosti iz sporazuma – ugovor zastaranja – amortizacija zemljiškoknjižnih listin – nadomestna izpolnitev – upniška zamuda – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – načelo neposrednosti
Ugotovljena dejstva pokažejo, da je tudi glede poslovnega prostora že pokojni v bistvenem delu pogodbene obveznosti izpolnil. V kolikor pa tožnica vztraja, da jih ni, je do tega prišlo zgolj zaradi njene odklonitve sodelovanja in kasneje predvsem zaradi zelo očitnega skupnega delovanja tožnice in tretjega toženca, usmerjenega v cilj, da ne bi postala zemljiškoknjižna solastnica lokala in da na njem ne bi pridobila posesti.
ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
ZFPPIPP člen 400, 400/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžnikove osebne in premoženjske razmere ter višino zapadlih obveznosti. Sodišče pri tem ni navedlo, katere konkretne pravnorelevantne okoliščine je pri dolžniku upoštevalo.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0078009
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3, 12/4. SPZ člen 128, 128/1, 138.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – preveritev podatkov iz izjave o premoženjskem stanju – nepremičnine, obremenjene s hipotekami
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. O manj kot stranka zahteva, je mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Pritožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navaja, da nima sredstev za preživljanje, kar že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se sicer preživlja. Pomenljiv je namreč tudi podatek pritožnice, da je sicer zaposlena, vendar ji delodajalec plače ne izplačuje, pač pa le davke in prispevke, pri tem pa ne pove niti, kolikšna naj bi bila njena plača in s tem dolg delodajalca do nje. Kadar pa sodišče dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih preveri po uradni dolžnosti.