Pritožnik je vložil izpodbojno tožbo, vendar je predlagano obdobje prekinitve prestajanja kazni zapora že preteklo in je kazen zapora tudi že v celoti prestal, zato oprava izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu v ponoven postopek ne more voditi do izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj drugačnega zakonitega stanja na podlagi ponovljenega postopka odločanja o izdaji upravnega akta niti ne bi bilo mogoče doseči. Tudi ob njegovem morebitnem uspehu v upravnem sporu in odpravi izpodbijane odločbe, namreč v ponovnem postopku ne bi mogel izdati nove in zanj bolj ugodne odločbe, s katero bi ugodil njegovemu predlogu.
Izpodbojna tožba v upravnem sporu ne vsebuje tudi ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje tudi ni dolžno tožnika pozivati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval.
dopuščena revizija - povračilo stroškov - organizator prireditve - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - časovna opredelitev posameznih dejanj - ugoditev reviziji
Iz upravičenja do delnega povračila stroškov po šesti alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT so izključeni stroški, ki nastajajo v času, ko je že znano, da zaradi sprejetih oblastvenih prepovedi ali omejitev izvedba ali udeležba na dogodku, načrtovanem na določen datum, ni mogoča. Gre za primere stroškov, ki nastanejo v obdobju, ko je predpis (Odlok) že prepovedal določene dogodke, zaradi česar ni več mogoče upravičiti niti (nadaljnjega) nastajanja stroškov v zvezi z njihovo organizacijo. Nepotrebni oziroma neupravičeni so torej tisti stroški, glede katerih je že v času njihovega nastanka jasno, da se nanašajo na prireditev, ki se ne bo uresničila.
V 6. alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT zapisano besedno zvezo „v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge“ je zato treba razumeti v povezavi s predmetom urejanja, torej s povračilom dela stroškov, ki so upravičeni. Ta besedna zveza se tako nanaša na izključitev povračila stroškov, ki niso upravičeni že zaradi časovnega obdobja, v katerem so nastali, čeprav so nastali na enega od načinov, ki so alternativno našteti v nadaljevanju (z organizacijo srečanja ali dogodka ali z oddajo vloge). To pa pomeni, da ne gre za alternativno določene izključitvene razloge, kot je to razlagalo Upravno sodišče, ko bi bila za zavrnitev vloge pomembna le čas najave dogodka ali čas oddaje vloge, temveč za podrobnejšo opredelitev časovno neupoštevnih stroškov, ki se v industriji srečanj in dogodkov lahko nanašajo tako na organizacijo srečanja kot na organizacijo dogodka ali na oddajo vloge.
predlog za dopustitev revizije - rejniška dejavnost - pomembnost pravnega vprašanja - obsežnost navedb - predlog za dopustitev revizije, ki je po vsebini revizija - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije s tolikšnim številom vprašanj (predlog vsebuje 38 vprašanj, kar je opazno večje število kot število pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba) in tako utemeljitvijo (obsežna utemeljitev, ki je delno pisana kot revizija in prepleta dopustne in nedopustne revizijske razloge) ne izpolnjuje zahtev po kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precedenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja četrti odstavek 367.b člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP.
Prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj problemsko in silogistično osredotočati, iz nje mora izhajati pomembnost spornega pravnega vprašanja, ne le za konkretno zadevo, pač pa širše - za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - nespremenjene okoliščine - vsebinsko prazna pritožba
Če se okoliščine, ki so bile podlaga za izrek ukrepa omejitve gibanja tujcu, niso v ničemer spremenile, je izvajanje ukrepa še naprej utemeljeno, o čemer odloči Ministrstvo pristojno za notranje zadeve po uradni dolžnosti pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve gibanja v centru.
predlog za dopustitev revizije - podaljšanje subsidiarne zaščite - tajni podatki - pomanjkljiv predlog - konkretizacija kršenega pravnega pravila - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Predlagatelj je v obravnavani zadevi sicer oblikoval vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, vendar ne na podlagi vprašanja, ne na podlagi navedb v predlogu ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno stališče (razlaga) predlagatelja o postavljenem pravnem vprašanju oziroma zakaj ga je Upravno sodišče rešilo napačno. Tako predlagatelj ne opredeli nobenega pravnega problema, temveč le posplošeno trdi, da Upravno sodišče ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča. Katerih napotkov in zakaj, niti ne omeni.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlog za vložitev prošnje - ponavljanje tožbenih navedb - zavrnitev pritožbe
Slabe ekonomske razmere v izvorni državi prosilca ne morejo biti razlog za mednarodno zaščito.
ZDoh-2 člen 105, 105-11. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2.
predlog za dopustitev revizije - pravilna pravna kvalifikacija - drug dohodek - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče s prekvalifikacijo spornega posojila v drug dohodek iz 11. točke drugega odstavka 105. člena ZDoh-2 odstopilo od stališč Vrhovnega sodišča iz sodbe in sklepa opr. št. X Ips 91/2017?
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - vračilo subvencije - stečajni postopek - davčna izvršba - dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da je obveznost tožeče stranke na vračilo izplačanih subvencij nastala šele z izdajo izvršilnih naslovov po začetku stečajnega postopka in se zato ta šteje kot strošek stečajnega postopka?
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00070327
ZUS-1 člen 74. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84-6.
omejitev gibanja prosilcu za azil - kršitev hišnega reda - ogrožena osebna varnost - duševna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - neutemeljen ugovor - nedovoljena pritožbena novota - zavrnitev pritožbe
Vprašanje zdravstvenega stanja pritožnika, ki ga je v sodnem postopku zastopal odvetnik, v dosedanjem postopku ni bilo izpostavljeno niti iz pritožbe ni razvidno, da naj bi nastopilo šele v času obravnave pred sodiščem prve stopnje. Pri tem pa je iz zapisa glavne obravnave razvidno, da je bil tudi pooblaščenec pritožnika ves čas prisoten, vendar razjasnitve navedenega ni niti predlagal niti ugovarjal siceršnji procesni sposobnosti stranke.
Ker je pritožnik šele v pritožbi zatrjeval duševne bolezni, ob tem pa ni navedel, zakaj tega ni izpostavil že v upravnem postopku oziroma pred sodiščem prve stopnje, Vrhovno sodišče teh navedb ne more upoštevati (74. člen ZUS-1).
V obravnavani zadevi ob vložitvi tožbe še ni bilo odločeno o pritožničini pritožbi zoper v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa, kar pomeni, da upravni akt takrat ni bil dokončen. Posledično tudi ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe v upravnem sporu, saj dokončni akt, ki bi ga bilo glede na prvi in tretji odstavek 2. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, v času vložitve te tožbe še ni bil izdan.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 64, 64/3. ZPP člen 343, 352.
zavrženje pritožbe - pravni interes - ugoditev tožbi - odprava upravnega akta - izboljšanje pravnega položaja - varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb
Odprava upravnega akta učinkuje za nazaj (ex tunc), to pomeni, da se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale. Postopek je ponovno odprt in vsi subjekti v postopku lahko (ponovno) uveljavljajo vse svoje procesne pravice. Četudi bi Vrhovno sodišče sledilo predlogu drugega pritožnika in pritožnice ter ugotovilo nezakonitost odločitve sodišča prve stopnje, da se njuni tožbi zavržeta, glede na siceršnjo odločitev sodišča prve stopnje o odpravi izpodbijanega akta, to ne bi izboljšalo njunega trenutnega pravnega položaja v obravnavanem upravnem sporu. Zato drugi pritožnik in pritožnica nimata pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se njuna tožba zavrže, saj si glede na siceršnjo odločitev sodišča prve stopnje svojih pravnih položajev v obravnavanem upravnem sporu v nobenem primeru ne moreta več izboljšati.
Pritožba prvega pritožnika zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe drugega pritožnika in tožnice pa ni dovoljena, ker se ta odločitev na prvega pritožnika ne nanaša. Prvi pritožnik s to pritožbo ne zahteva varstva svojega pravnega položaja, temveč pravnega položaja drugih pritožnikov.
URS člen 22, 35. ZOdv člen 17, 18. ZDoh-2 člen 30, 105, 105/3, 105/3-11, 125. ZDavP-2 člen 6, 12, 20, 57, 125, 133.
dopuščena revizija - davek od dohodka iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetniška dejavnost - fiduciarni račun - zaupno razmerje - zahteva za oceno ustavnosti - stroški odvetniškega zastopanja - brezplačno zastopanje strank - dohodek iz dejavnosti - dohodek fizične osebe - akontacija dohodnine - razkritje osebnih podatkov - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - načelo sorazmernosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev reviziji - zastaranje davčne obveznosti - odprava odločbe
Če so s sodno odločbo stranki prisojena sredstva, ki jih je dolžna plačati nasprotna stranka, s strani slednje nakazana na odvetnikov (fiduciarni) račun, v davčno pravnem smislu ni mogoče šteti, da jih je prejel sam odvetnik kot svoj dohodek, temveč jih je prejel za stranko le kot začasni imetnik teh sredstev in mora tako prejeta sredstva tudi nadalje izročiti stranki. Taka sredstva ne povečujejo premoženja (ekonomske moči) odvetnika in torej v davčnem smislu ne preidejo v njegovo premoženjsko sfero. Zaradi tudi ni mogoče šteti, da so lahko podlaga za obdavčenje z dohodnino na dohodke iz dejavnosti, prav tako pa tudi ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV, saj transakcija med nasprotno stranko in odvetnikom niti ni nastala. Ker odvetnik v davčnopravnem smislu navedenih sredstev ne prejme, tudi pri njihovem nadaljnjem prenosu (nakazilu, izplačilu) stranki ne gre za izplačilo dohodka s strani odvetnika kot plačnika davka v smislu 12. in 57. člena ZDavP-2 oziroma 125. člena ZDoh-2.
Pravica do izvedbe dokazov je del pravice do kontradiktornega sodnega postopka, ki ga zagotavlja iz 22. člen Ustave. Upravno sodišče ne more zavrniti izvedbe predlaganega dokaza izhajajoč iz stališča, da se je na podlagi že izvedenih dokazov v davčnem (upravnem) postopku, to je na podlagi podatkov iz upravnega spisa, prepričalo o nasprotnem, kot trdi predlagatelj dokaza.
Ker je Ustavno sodišče odločilo, da ZDavP-2 ni bil v neskladju z Ustavo, revident v reviziji ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bilo s pridobivanjem podatkov o imenih njegovih strank s strani davčnih organov nedopustno poseženo v ustavno varovano odvetniško zasebnost (35. člen Ustave).
Sodelovalna dolžnost (10. člen ZDavP-2 in drugi), ki skladno z zakonom velja v davčnem postopku za davčne zavezance, ima namreč svoje meje, ki izhajajo iz Ustave in zakona (glej tudi 6. člen ZDavP-2). Tako davčnemu zavezancu, ki se zaradi kršitve načela sorazmernosti s strani davčnega organa upre zahtevi tega organa in ne želi predložiti določenega dokaza oziroma dopustiti njegove izvedbe, ni mogoče očitati kršitve njegove sodelovalne dolžnosti in ga tudi na davčnem področju ne morejo zadeti negativne posledice. Navedeno je davčni zavezanec dolžan ustrezno argumentirati, davčni organ in sodišče v upravnem sporu pa vsebinsko presoditi skladno z zahtevami tega načela (nujnost, primernost, sorazmernost v ožjem pomenu besede).
Kršitev sodelovalne dolžnosti s strani davčnega zavezanca tudi sicer ne pomeni, da je dejstvo, ki ga želi ugotoviti davčni organ, že dokazano, oziroma da dejstvo, ki ga zatrjuje davčni zavezanec že zaradi tega ni dokazano, saj kaj takega ne izhaja ne iz splošnih dokaznih pravil niti iz določb ZDavP-2, temveč je pomen navedene kršitve treba kot del dokazne ocene ovrednotiti glede na okoliščine posameznega primera.
Ker predlagateljica dolžne takse v roku ni plačala in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), se šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta standard 37. ZDDPO-2 člen 12.
predlog za dopustitev revizije - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčno priznani odhodki - oblikovanje rezervacij - bodoči stroški - verjetnost nastanka terjatve - mednarodni računovodski standardi - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče zmotno razlagalo materialno pravo (12. člen ZDDPO-2 v povezavi s pravili MRS 37) s tem, ko je štelo, da dejstvo, da tožbe delavcev, zaposlenih pri izvajalcih pristaniških storitev za pripoznanje delovnega razmerja pri tožeči stranki in iz tega naslova izhajajočih osebnih prejemkov (plač) še niso bile podane ob oblikovanju dolgoročnih rezervacij, ni bistvenega pomena za opredelitev obstoja (verjetne) sedanje (pravne) obveze tožeče stranke po MRS 37?
dopuščena revizija - poštne storitve - carinjenje blaga - carinska kontrola - stroški - spor - pristojnost organa za odločanje - pristojnosti agencije - zavrnitev revizije
Storitve „carinskega posredovanja“ oziroma „postopka preverjanja“ pošiljk niso del javnega pooblastila, temveč so le specifično poimenovane poštne storitve, pri katerih pa poimenovanje ne more vplivati na njihovo pravno naravo in podlago za zaračunavanje s tem povezanih stroškov. To, da zanje v določenih primerih tudi v ZPSto-2 ni mogoče najti pravne podlage, lahko pomeni zgolj, da je njihovo zaračunavanje v celoti nezakonito, ne pa, da je izključena pristojnost toženke za odločanje v sporih z uporabniki poštnih storitev, ki so jih bili po odločitvi izvajalca dolžni plačati. Nasprotno, saj je namen navedene pristojnosti toženke prav v tem, da odloča o pravilnosti in zakonitosti izvajanja storitev s strani izvajalca poštnih storitev nasproti uporabniku. V to presojo pa nedvomno sodi tudi izvrševanje cenikov in drugih aktov izvajalca poštnih storitev,
URS člen 22, 23, 125. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 15, 18, 80, 90, 90/4, 90/4-1.
dopuščena revizija - dvig gotovine - gospodarska družba - obdavčitev - drug dohodek - lastniški delež - dividenda - prikrito izplačilo dobička - dohodek iz kapitala - opredelitev do relevantnih navedb - ustavnost zakonske ureditve - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Družbino nadomestilo družbeniku, ki ne temelji na formalnem pravnem poslu (in na nasprotni – ekvivalentni – obveznosti družbenika), zgolj zaradi tega manka ni per se izvzeto iz kategorije prikritih izplačil dobička. Po drugi strani pa dano nadomestilo družbeniku tudi ne predpostavlja samodejno, da gre za prikrito izplačilo dobička, ki se obdavči kot dohodek iz kapitala. Če na primer družbenik za družbo opravlja še kakšna dela (recimo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, poslovodne ali druge pogodbe) je tak dohodek po svoji vsebini lahko tudi kaj drugega (npr. dohodek iz delovnega razmerja). Zato je treba vselej ugotoviti pravo ekonomsko vsebino (podlago) nadomestila in če je tega na strani prejemnika nadomestila, ki je fizična oseba, mogoče umestiti pod dohodek iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2, tedaj obdavčitev po 6. točki 18. člena ZDoh-2 v zvezi z tretjim odstavkom 105. člena ZDoh-2 (torej kot drug dohodek) ni dopustna.
Pri presoji, ali je določeno nadomestilo mogoče opredeliti kot prikrito izplačilo dobička, velja dodati, da predmet prikritih izplačil dobička ni zgolj izplačilo dobička družbe kot presežka prihodkov nad odhodki, temveč zagotovitev kakršnekoli koristi družbeniku, ki ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička in ki ima svojo podlago v družbenem razmerju, kar pomeni, da jo je oseba prejela zgolj zaradi njenega statusa družbenika v družbi oziroma z drugimi besedami, da je izplačilo posledica udeležbe njihovega prejemnika v kapitalu izplačevalca. Ta predpostavka pa bo (načeloma) podana, če družba ob uporabi standarda vestnega in poštenega poslovodje ter ob enakih pogojih izplačila ne bi izvršila tretji osebi, ki ni njen družbenik. Odločilen je torej odgovor na vprašanje, ali bi vesten in pošten poslovodja enako premoženjsko korist kot jo je sicer zagotovil družbeniku, zagotovil tudi tretji osebi.
Revident utemeljeno opozarja, da se Upravno sodišče ni opredelilo do tožbenih ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč, kljub revidentovi obsežni argumentaciji, zakaj meni, da je bila višina splošne dohodninske olajšave protiustavna, in predlogu za vložitev zahteve za oceno ustavnosti (111. člena) ZDoh-2, popolnoma izostala vsebinska presoja teh tožbenih navedb. Izpodbijana sodba je zato obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka v upravnem sporu.
Argumentiranemu uveljavljanju upoštevnih ustavnopravnih ugovorov mora slediti tudi odgovor oziroma opredelitev do njih, to pa že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani.
ZGD-1 člen 515, 255. ZDoh-2 člen 35, 37. ZDDV-1 člen 63, 63/1.
predlog za dopustitev revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - poslovodenje - pravna oseba - načelo nevtralnosti DDV - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se sme glede na načela učinkovitosti, supremacije in neposrednega učinka prava EU Upravno sodišče za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV sklicevati na vsebino slovenskega ZGD-1 (515. in 255. člen) in slovenskega ZDoh-2 (35. in 37. člen), po katerih funkcijo poslovodje lahko opravlja le fizična oseba in da so zato dohodki iz tega naslova lahko le dohodki iz odvisnega delovnega razmerja fizične osebe (ne pa pravne osebe)?
ZPP člen 373, 373/2, 367, 367/1, 367a, 367b, 367b/4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 84, 84/1.
nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zavrženje revizije - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz 367.a člena in četrtega odstavka 367. b člena ZPP saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. V predlogu je zapisan le pavšalni očitek Upravnemu sodišču, da je svojimi stališči glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in vročanja pisanj kršilo vrsto določb ZUS-1, Zakona o davčnem postopku in Zakona o splošnem upravnem postopku.
Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zato je zavrglo tudi to zahtevo.