ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.1, 2/1-1.1.3, 2/1-1.1.4.
gradbeno dovoljenje - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - vkopana klet - nezakonitost prostorskega akta - exceptio illegalis
Tožnik na podlagi ZN ni pridobil nobene pravice niti upravičenega pričakovanja, da bo lahko na njegovi podlagi gradil (kadarkoli) v prihodnosti in pod pogoji, kot izhajajo iz tega akta. Tožnik je lahko zaupal v veljavno pravo, saj mu je moralo biti znano, da bo moral za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjevati (tudi in predvsem) tiste pogoje, ki jih bo določal v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja relevanten zakon, in ne zgolj prostorski akt. Načelo pravne države pa ne zahteva, da so ti pogoji ves čas enaki, kot tudi ne preprečuje spreminjanja samih prostorskih aktov, in celo ne onemogoča spremembe zazidljivih zemljišč v nezazidljiva, če so za to podani zakonski pogoji.
Tožnik se ni mogel upravičeno zanašati, da mu obstoječa določila jamčijo gradnjo, po kateri se bo klet objekta nahajala na nadmorski višini 2,2 metra in s tem glede na konfiguracijo terena v celoti nad zemeljskim površjem.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.
ZSPJS člen 13, 13/4. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 44, 44/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1.
imenovanje v naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - uporaba predpisa
Fleksibilnost v razlagi in uporabi določb o sistemizaciji delovnih mest v javnem sektorju terja kot korelat fleksibilnost pri razlagi in uporabi pravnih določb, s katerimi se urejajo pravice delavcev, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih. Pravno nevzdržno je stališče toženke, da so pravice javnega uslužbenca iz delovnega razmerja vezane izključno na pravno ureditev, katere izrecni naslovljenec je delodajalec. Po mnenju sodišča bi namreč ureditev področja sistemiziranja delovnih mest v državnih organih, ki dopušča in omogoča upoštevanje specifične vsebine nalog in pogojev, temu ustrezno terjala pravno ureditev pravic iz delovnega razmerja, ki navedene specifike upošteva. Zato bi po mnenju sodišča določb o personalni veljavnosti KPZSV ne bilo mogoče razlagati v pomenu, da absolutno in glede celotnega obsega pogodbe izključujejo delodajalce, ki niso zavodi v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, in tako tudi ministrstvo, in sicer glede na to, da je v sistemizaciji ministrstva predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga določa KPZSV.
Za tožnico glede vprašanja napredovanja v naziv velja in je treba uporabiti področni predpis, ki ureja pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov, oziroma predpis, ki ureja napredovanje v naziv zaposlenih v plačni skupini F, kar pa je v obeh primerih Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive.
odvzem otroka - rejništvo - korist mladoletnega otroka - ustavitev postopka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov
Predmet upravnega spora je odločitev upravnega organa, da se postopek prenehanja izvrševanja ukrepa odvzema obeh mld. otrok in njune oddaje v rejništvo, začet na tožničino pobudo, ustavi. Organ je v postopku pred izdajo sklepa v celoti upošteval zakonske zahteve, pri čemer je svojo odločitev oprl na mnenje strokovne komisije prvostopenjskega upravnega organa, izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke in izvedenke za klinično psihologijo otrok in mladostnikov ter izvedel ustno obravnavo. Upoštevane so bile vse predpisane določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na sodelovanje strank v postopku.
ZGO-1 ne vsebuje posebnih določb za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni brez njega, tj. za legalizacijo že izvedenih gradenj. Po ZGO-1 torej legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta, da so v primeru, ko je komunalna infrastruktura že položena in objekt nanjo priključen, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja drugačni in da je potrebno upoštevati zatečeno stanje, ker ne pride do prekopa, razkopa, niti drugih del na zemljišču. Tega ZGO-1 v 66. členu, na katerega se sklicujeta, pa tudi v nobeni drugi določbi ne določa. Čeprav objekt že stoji, za izdajo gradbenega dovoljenja za tak objekt veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte. Med njimi je tudi pogoj, da mora imeti investitor pravico graditi tako objekt kot tudi komunalne priključke.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme - sredstva za privatno potrošnjo
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
nepremičninsko posredovanje - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - zakonita licenca - zavajanje - razlogi za ničnost
V 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP so primeri nedovoljenih ravnanj našteti primeroma in ne na izčrpen način. Zato sodišče ne sledi tožniku, temveč potrjuje razloge izpodbijane odločbe, da posredovanje neresničnih podatkov o pridobljeni izobrazbi predstavlja zavajanje državnega organa, ki se uvršča med „druga nedovoljena dejanja“ po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP in je s tem lahko razlog za izrek odločbe za ničnost.
vročanje - vročanje v tujino - vročitev odločbe upravnega organa - vročilnica - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - datum vročitve - pravilnost vročitve
Tožnik ima sedež (gre za pravno osebo) v tujini, zato je organ imel zakonsko podlago za neposredno vročanje v drugem odstavku 92. člena ZUP. Ta določa, da se fizičnim in pravnim osebam v tujini lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Vročanje po določbah ZUP se torej opravlja na območju Republike Slovenije, medtem ko je glede vročanja v tujini treba uporabiti predpise, kjer so urejeni mednarodni poštni standardi.
ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
objekt za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - soglasje pristojnega organa
Med strankama je nesporno dejstvo, da so sporni objekti postavljeni ob državni cesti, prav tako ni sporno, da tožeča stranka ni pridobila soglasja za njihovo postavitev od Direkcije za infrastrukturo.
V ponovljenem postopku odločanja, ugotovitev nemške narodnosti A.A. ni bila izpodbita. Presoja dokazne moči listin (seznama Kulturbundovcev ...) v primerjavi z izjavami prič, ki so bile v času delovanja upravičenke mladoletne in po oceni upravnega organa neizrazito vpete v medvojna in povojna dogajanja, in ki so vse izpovedano izvedele na podlagi pripovedovanja drugih oseb, ne pa na podlagi lastnih izkustev, je bila tudi po presoji sodišča izvedena skladno z načelom proste presoja dokazov.
inšpekcijski postopek - imetnik živali - pogoji za premike živali - cepljenje
Ugotovitev, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, inštitut ali center, tudi po presoji sodišča zahteva oceno, da je bil izvedeni premik obeh levov nasproten z določbo 4. točke Priloge C, Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS, kar posledično pomeni, da je bila pravilno uporabljena tudi določba 2. točke prvega odstavka 62. člena ZVMS, ki od veterinarja, ki ob pregledu pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali med prevozom, ugotovi neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali njegovim zastopnikom oziroma zastopnico enega v tej določbi predpisanih ukrepov, v konkretnem primeru ukrepa iz četrte alineje drugega odstavka tega člena.
ZZDej-K člen 42, 42/4, 44b, 44e, 44j. ZJZP člen 3, 13, 26, 26/1, 58, 58/3, 60. ZUP člen 9, 146.
zdravstvena dejavnost - koncesija - subsidiarna uporaba zakona - kršitev pravil postopka
ZJZP je sistemski zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja po prvi alineji 26. člena ZJZP, njegova uporaba pa je v razmerju do specialnih zakonov po 3. členu ZJZP subsidiarna, kar pomeni, da se določbe uporabijo le v primeru, če posebni zakon istovrstnih vprašanj ne ureja drugače. Ta posebni zakon pa je (bil) v teh primerih ZZDej oziroma je sedaj (po enakem principu) ZZDej-K, torej se ZJZP uporablja le za vprašanja, ki v ZZDej-K niso posebej urejena.
Eno izmed temeljnih načel javnih razpisov (na vseh področjih), je transparentnost, zato tega načela ni možno izključiti na področjih podelitve koncesij v zdravstveni dejavnosti, četudi ni izrecno predpisano, še posebej ne s podzakonskim aktom, kot je koncesijski akt. Vzpostavitev transparentnega sistema je bilo tudi eno izmed vodil k sprejetju ZZDej-K, načelo transparentnosti pa določa tudi 13. člen ZJZP. Ker torej organ ni predvidel in tudi ne izvedel javnega odpiranja ponudb, je s tem kršil pravila postopka.
Ne samo, da je organ pri svoji odločitvi uporabil še dodatna merila in kriterije, ki jih javni razpis ni določal, pred sprejemom odločitve je nedvomno ugotavljal tudi dejansko stanje, ko je ocenjeval prijavljene programe in tudi na tej podlagi sprejel svojo odločitev, zato je (tudi s tem) kršil pravila postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - mesečni povprečni dohodek na člana družine - osebni stečaj prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Toženka upravičenosti razlogov, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno, ni presojala. V zadevi je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku in upoštevala le podatke, ki jih je pridobila sama iz uradnih evidenc. Zaradi zavzetega pravnega stališča ni upoštevala navedb tožnice, da gre del plače nad zneskom 604,00 EUR in regres za letni dopust v stečajno maso, in zato z njim ne more razpolagati. Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjasni o dohodku, ki ga prejema in delu dohodka, s katerim ne more razpolagati zaradi osebnega stečaj, ter da izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno iz razlogov, ki niso nastali po njeni krivdi.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - odbitek v tujini plačanega davka - študentsko delo
Kot podlago za izpodbijano odločitev je finančni organ pravilno navedel tretji odstavek 113. člena ZDoh-2, po katerem se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26 leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak 75% zneska splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. V zakonu predpisani pogoji v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. Tožnica ni opravljala začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, kot to določa tretji odstavek 113. člena ZDoh-2.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30(2).
javni razpis - kmetijstvo - turizem - dopolnilna dejavnost na kmetiji - pogoji javnega razpisa - najemna pogodba
Tožeča stranka je izvajala dejavnost, ki ni bila predmet sofinanciranja. Pri tem je nebistveno, kakšne davščine je tožeča stranka v zvezi s tem odvedla, saj je nadzor glede obračunavanja, odmere in plačila davkov v pristojnosti davčnih organov.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 8.
dohodnina - akontacija dohodnine - napoteni delavec - nadomestilo za ločeno življenje - zmanjšanje davčne osnove
Davčni organ bi tožnici v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja nadomestilo za ločeno življenje ne vštel v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če bi opravljala delo izven kraja, kjer živi s svojo družino ter zato zaradi službenih potreb delodajalca v času delovnih obveznosti prebivala ločeno od svoje družine, torej zaradi službenih potreb delodajalca bila napotena na delo v drug kraj, kot je kraj, kjer prebiva z družino. V času, ko je bila zaposlena pri družbi A. Avstrija, je bil kraj njene stalne zaposlitve v Avstriji. Torej ni šlo za napotitev delavke, marveč je bilo v danem primeru delovno mesto tožnice v Avstriji. Tožnica se je sama odločila, da se bo zaposlila v Avstriji in da bo prebivala ločeno od svoje družine zaradi boljših pogojev zaposlitve.
javni razpis - sofinanciranja iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Objektivnost je pri javnih razpisih s tako raznolikimi projekti in tako široko zastavljenimi kriteriji in merili varovana prav z načinom ocenjevanja, kjer zahteven proces strokovne presoje opravi neodvisna strokovna komisija.
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je namreč izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper navedeno inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.
Skladno z določbo 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.
Izvršilni postopek je voden po določbah ZUP, ter od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, njegov cilja pa je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov.
Tožbenih navedb, ki se nanašajo na zakonitost izdaje odločbe o naložitvi obveznosti z dne 19. 7. 2018, torej samega izvršilnega naslova, v obseg katerih sodijo tudi ugovori o nemožnosti izvršitve izpodbijanega sklepa, pa sodišče zato, ker ta odločba ni predmet tega upravnega spora, v katerem tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati.