izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - alkoholiziranost na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je spornega dne prišel na delo oziroma, bil na delu pod vplivom alkohola, kršil 11. člen pogodbe o zaposlitvi, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za določitev dodatnih dni letnega dopusta po prvi alineji točke b. in zadnji alineji točke f. 1. odstavka 19.a člena KPP ni mogoče upoštevati delovnega časa, ki ga je tožnik porabil za opravljanje sindikalne dejavnosti (kljub temu, da je to sindikalno delo opravljal v okviru rednega delovnega časa).
Navedbe zagovornika, da bi krivda obdolženca morala biti vsebovana kot konstitutiven element kaznivega dejanja v njegovem opisu, so zmotne, tudi ko skuša prepričati, da je zaradi tega podana kršitev iz člena 372/2 ZKP.
sodna taksa - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - sprememba okoliščin med postopkom
Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno mesečni dohodek upnice presega z zakonom določen cenzus za celotno oprostitev plačila sodnih taks (ki je 595,06 EUR), je slediti sodišču prve stopnje, da upnica že zaradi svojega finančnega stanja ne izpolnjuje več pogojev, da se jo oprosti plačila sodne takse.
odvzem predmetov - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - dovoljenje za nabavo in posest orožja - dokaz z izvedencem - pravno vprašanje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP.
Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.
249. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Ker je terjatev do tožene stranke zastarala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko (najkasneje 25. 9. 2015), do pretrganja zastaranja ni moglo priti in je sklicevanje tožeče stranke na določbo 249. člena ZFPPIPP brezpredmetno.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - določitev stikov - stiki - pravica do stikov - otrokova korist - odvzem stikov - omejitev stikov - zavračanje stikov - odklanjanje stikov - izvajanje stikov - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje
Konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.
Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011129
ZOPOKD člen 30, 30/3. KZ-1 člen 91, 91/4, 196, 196/1, 196/2, 197, 197/1, 199, 199/1. ZKP člen 359, 364, 364/2, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 383, 383/1, 442. ZDR-1 člen 111.
zastopanje pravne osebe - zastopnik obdolžene pravne osebe - zastopanje več obdolžencev - kolizija interesov obrambe - zastaranje kazenskega pregona - hujše kaznivo dejanje - pretrganje zastaranja - kršitev temeljnih pravic delavcev - bruto plača delavca - neplačevanje prispevkov - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - šikaniranje na delovnem mestu
Prvostopenjsko sodišče s sprejetjem pisnih pooblastil obdolženih pravnih oseb C. d.o.o., D. d.o.o. in E. d.o.o. isti zastopnici, računovodkinji H. H., ni upoštevalo določbe tretjega odstavka 30. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki določa, da mora imeti vsaka obdolžena pravna oseba svojega zastopnika. Namen citirane določbe je v preprečitvi kolizije interesov, do katere bi lahko prišlo med več obdolženimi pravnimi osebami, saj zakon smatra, da isti zastopnik v kazenskem postopku zoper pravno osebo ne more učinkovito ščititi interesov več obdolženih pravnih oseb.
V postopku je ostala prezrta določba četrtega odstavka 91. člena KZ-1, po kateri se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, pri čemer po pretrganju začne zastaranje znova teči. Iz konkretnega opisa očitanih dejanj v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da so bila najhujša izmed očitanih kaznivih dejanj, torej kazniva dejanja po drugem odstavku 196.člena KZ-1, za katera je zagrožena kazen zapora do treh let, storjena v obdobju med letoma 2013 in junijem 2014, kar pomeni, da so vsakokrat pretrgala tek zastaralnih rokov za vsa prej storjena kazniva dejanja, ki so bila izvršena od leta 2008 dalje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je delavec upravičen do plačila bruto plače in da tudi prispevki predstavljajo del bruto plače, zato je utemeljeno štelo, da tudi neplačilo prispevkov tri mesece zapored predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
Tožnik izpodbija odločitev tožene stranke in zahteva, da ima pravico do starostne pokojnine od 1. 8. 2015 dalje in ne od 1. 8. 2016 dalje. Gre za socialni spor o katerem je v predsodnem postopku odločeno z upravno odločbo tožene stranke. Takšno dokončno odločbo je potrebno priložiti tožbi. Tožnik je bil s sklepom sodišča prve stopnje pozvan, da v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišču predloži izpodbijano dokončno odločbo tožene stranke. Tožnik se po navedenem sklepu ni ravnal, zato ga zadene sankcija, določena v petem odstavku 108. člena ZPP, ki določa, da se v takšnem primeru tožba zavrže.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje - dokaz iz drugega postopka
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato pravilna.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe.
Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSL00007778
ZPP člen 212, 213, 337, 442, 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - odločilna dejstva in okoliščine - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pravica stranke do izvedbe dokazov ne pomeni, da lahko v postopku zahteva izvedbo kateregakoli dokaza, ampak le, da lahko zahteva izvedbo dokazov, ki so pomembni za odločitev v zadevi in ki jih je podala pravočasno. Zato je stranka ob podaji dokaznega predloga dolžna navesti, katero odločilno dejstvo dokazuje s predlaganim dokazom.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010597
ZP-1 člen 71, 154, 154-3. ZPrCP člen 107, 107/4, 107/12. ZUP člen 80.
preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas izvršitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena izpovedbe prič
Po stališču pravne teorije (in prakse Vrhovnega sodišča, ki oblikuje sodno prakso tudi na področju prava o prekrških) je čas izvršitve sicer pomembna okoliščina v zvezi s številnimi vprašanji; nedvomno pa v konkretnem primeru ne predstavlja znaka prekrška. V vsakem primeru je potrebno izhajati iz konkretnih znakov prekrška, zato je potrebno v obravnavanem upoštevati, da se obdolžencu očita storitev prekrška kot vozniku osebnega avtomobila, ki je postopal v nasprotju z odredbo policista, ter tako sodba pravilno navaja čas, ko je bil obdolženec udeležen v cestnem prometu kot voznik osebnega avtomobila.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo posamezno izpovedbo prič in nato v povezavi z vsemi drugimi, kar pomeni, da je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, pri čemer ima po določilih 71. člena ZP-1 sodišče pravico do proste presoje dokazov.
Ker po četrtem odstavku 107. člena ZPrCP za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, je tako obdolženec s pobegom namesto oprave odrejenega preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.
sklep nadzornega sveta - ničnost - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - gospodarski spor - predhodno vprašanje - odpoklic s funkcije
Glede na to, da sta se stranki lahko na podlagi 73. člena ZDR-1 drugače dogovorili o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, prav takšen dogovor pa je vsebovan v prvem odstavku 9.1. točke individualne pogodbe o zaposlitvi tožnika, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bil s sprejemom spornega sklepa izpolnjen pogoj za zakonito odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi.
Rešitev gospodarskega spora ni odločilnega pomena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu (tako v zvezi s presojo ničnosti oziroma nezakonitosti sklepa nadzornega sveta kot tudi v zvezi s presojo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi), zato tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da predstavlja rešitev spora, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. Pg 117/2017 (v zvezi z ugotavljanjem ničnosti sklepa nadzornega sveta tožene stranke o odpoklicu tožnika s funkcije predsednika uprave tožene stranke po 3. alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1), predhodno vprašanje za odločitev v tem individualnem delovnem sporu.
Pritožba, ki se sklicuje na obdolženčev zagovor, ki mu utemeljeno ni sledilo že sodišče prve stopnje in skuša z deli izpovedb posameznih prič, iztrganih iz konteksta, prikazati, da obdolženca nobena priča ni obremenila ter da bi naj pri obravnavanem kaznivem dejanju sodelovala še tretja oseba, ne more biti uspešna, saj za takšne trditve nima nobene podlage v izvedenem dokaznem postopku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009982
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - skaženost - odločitev o pravdnih stroških
Tožnika je spornega dne pri izdelovanju - kriviljenju U profila obdelovanec stisnil ob krivilno orodje, kar mu je poškodovalo palca na obeh rokah. Za opravljanje dela na krivilniku ni imel ustrezne izobrazbe. To delo pa je pri drugo toženi stranki opravljal le občasno. Za delo na krivilniku s strani drugo tožene stranke ni bil ustrezno usposobljen oziroma poučen. Takšnega obdelovanca, kot ga je krivil na dan škodnega dogodka, pred tem še nikoli ni krivil. Do nesreče je prišlo zato, ker je tožnik delo v posledici dejstva, da za varno delo na stroju ni bil usposobljen, opravljal na nepravilen način. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnik k nastali škodi ni soprispeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00008911
ZPP člen 249.. ZPIZ-2 člen 18, 18/3.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje
V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je v izvedenih dokazih, zlasti v mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialistke psihiatrinje, enako pa tudi v obeh mnenjih invalidskih komisij, podanih v predsodnem postopku, imelo dovolj prepričljive podlage za zaključek, da je pri tožnici podano stanje po 3. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.