Strinjanje državne tožilke s predlogom, da obsojenec preostalo enotno kazen prestane na odprtem oddelku v R., ni odločilnega pomena, saj v nepravi obnovi postopka, kot je že bilo obrazloženo, zavoda za prestajanje kazni zapora v izreku sodbe sodišče ne more določiti, ker za to ni pristojno.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 31.
letni dopust - policist - kolektivna pogodba
Točka f. 19.a člena KPP ne določa, da policistom, ki pretežni del polnega delovnega časa opravljajo delo, pripada en dan dopusta za delo "samo" oziroma "zgolj" pri umetni razsvetljavi, kot si to zmotno razlaga tožena stranka. Tožena stranka je tista, ki je brez upoštevanja objektivnega dejanskega stanja odločila, da tožniku skladno s KPP ne pripada dodaten dan dopusta.
Ocena tveganja določa le kriterije za tipično delovno mesto, nedvomno pa je policist upravičen do dodatnega dneva dopusta glede na dejansko delovno mesto.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Sposobnost plačati denarno kazen po pravnomočnosti sodbe je kvečjemu predmet njene izterjave v izvršilnem postopku, medtem ko je predmet odločanja o načinu izvršitve denarne kazni po prvem odstavku 87. člena KZ-1 zgolj, ali je bilo mogoče to kazen vsaj prisilno izterjati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - alkoholiziranost na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je spornega dne prišel na delo oziroma, bil na delu pod vplivom alkohola, kršil 11. člen pogodbe o zaposlitvi, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011129
ZOPOKD člen 30, 30/3. KZ-1 člen 91, 91/4, 196, 196/1, 196/2, 197, 197/1, 199, 199/1. ZKP člen 359, 364, 364/2, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 383, 383/1, 442. ZDR-1 člen 111.
zastopanje pravne osebe - zastopnik obdolžene pravne osebe - zastopanje več obdolžencev - kolizija interesov obrambe - zastaranje kazenskega pregona - hujše kaznivo dejanje - pretrganje zastaranja - kršitev temeljnih pravic delavcev - bruto plača delavca - neplačevanje prispevkov - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - šikaniranje na delovnem mestu
Prvostopenjsko sodišče s sprejetjem pisnih pooblastil obdolženih pravnih oseb C. d.o.o., D. d.o.o. in E. d.o.o. isti zastopnici, računovodkinji H. H., ni upoštevalo določbe tretjega odstavka 30. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki določa, da mora imeti vsaka obdolžena pravna oseba svojega zastopnika. Namen citirane določbe je v preprečitvi kolizije interesov, do katere bi lahko prišlo med več obdolženimi pravnimi osebami, saj zakon smatra, da isti zastopnik v kazenskem postopku zoper pravno osebo ne more učinkovito ščititi interesov več obdolženih pravnih oseb.
V postopku je ostala prezrta določba četrtega odstavka 91. člena KZ-1, po kateri se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, pri čemer po pretrganju začne zastaranje znova teči. Iz konkretnega opisa očitanih dejanj v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da so bila najhujša izmed očitanih kaznivih dejanj, torej kazniva dejanja po drugem odstavku 196.člena KZ-1, za katera je zagrožena kazen zapora do treh let, storjena v obdobju med letoma 2013 in junijem 2014, kar pomeni, da so vsakokrat pretrgala tek zastaralnih rokov za vsa prej storjena kazniva dejanja, ki so bila izvršena od leta 2008 dalje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je delavec upravičen do plačila bruto plače in da tudi prispevki predstavljajo del bruto plače, zato je utemeljeno štelo, da tudi neplačilo prispevkov tri mesece zapored predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
249. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Ker je terjatev do tožene stranke zastarala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko (najkasneje 25. 9. 2015), do pretrganja zastaranja ni moglo priti in je sklicevanje tožeče stranke na določbo 249. člena ZFPPIPP brezpredmetno.
odvzem predmetov - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - dovoljenje za nabavo in posest orožja - dokaz z izvedencem - pravno vprašanje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP.
Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.
Pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - otrokova korist - določitev stikov - pravica staršev do stikov z otrokom - izvajanje stikov - določitev preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - izvenpravdno izvedensko mnenje - dokazna listina - dokazna ocena - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki
Za izpodbijanje strokovnih ugotovitev, ki jih poda sodni izvedenec, lahko pravdna stranka predloži izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje. Drugače kot tako stranka pravzaprav ne more konkretizirano in tehtno oporekati mnenju sodnega strokovnjaka. Izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje seveda ne more imeti povsem enake dokazne teže, kot mnenje izvedenca, izdelano po nalogu sodišča in v okviru postopka, toda dokazne vrednosti takemu mnenju tudi ni mogoče povsem odreči. Treba ji priznati vsaj kvaliteto dokazne listine, kar pomeni, da jo mora sodišče ustrezno vpeti v dokazno oceno. Ob predpostavki, da gre za ugovore strokovne narave, bo najpogosteje moralo z njimi soočiti sodnega izvedenca ter terjati njegov odgovor. Če ga ta ne bo prepričal, se lahko vselej odloči za postavitev novega sodnega izvedenca.
Kadar so pri staršu, s katerim otrok stikuje, podane določene omejitve (npr. obstoj osebnostne motnje), ki vplivajo na obseg in način izvrševanja stikov, mora sodišče med temi omejitvami in režimom stikov najti ustrezno ravnovesje, da je kar v največji meri spoštovana otrokova korist.
odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku
V skladu z drugim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteke in terjatve zavarovane z njo, tudi če upnik terjatve ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP. V predmetnem postopku tako ni uporabljiva določba 60. člena ZFPPIPP, saj upnik oziroma tožena stranka v predmetnem postopku ni bila dolžna predložiti nobenih listin oz. dokazov o dejstvih na podlagi katerih utemeljuje zahtevek v stečajnem postopku. Ker k slednjemu ni bila zavezana, je tudi ne morejo bremeniti stroški postopka po četrtem odstavkom 60. člena ZFPPIPP. Tako je v predmetnem postopku potrebno uporabiti 158. člen ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka premalo konkretizirala očitke v izredni odpovedi, časovno ni opredelila kršitev in posledično ni mogoče preveriti tudi 30 dnevnega subjektivnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi. Delodajalec mora namreč jasno opredeliti kršitve, pri čemer v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve iz odpovedi.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-3.. ZS člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj očitek, da je tožnik predložil toženi stranki lažne podatke o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ni zadosti konkretiziran, da bi bila odpoved zadosti določna.
Tožena stranka je šele v sodnem postopku vsebinsko opredelila odpovedni razlog, kar je prepozno. Ta pomanjkljivost vpliva na zakonitost izredne odpovedi, ne glede na to, ali delavec lahko glede na okoliščine, v katerih je prišlo do odpovedi, morebiti sklepa, kaj je imel delodajalec v mislih kot razlog za izredno odpoved. Te pomanjkljivosti ni mogoče sanirati niti z opredelitvijo in dokazovanjem naknadno konkretno opredeljenega odpovednega razloga v sodnem postopku, torej v predmetni zadevi z naknadnimi navedbami, za katere lažne podatke o izpolnjevanju katerih pogojev za opravljanje dela je šlo.
Skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 je pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor. Tega tožena stranka ni storila. Ob izostanku pisne seznanitve tožnika z očitanimi kršitvami tudi v primeru, da bi prišlo do razgovora med tožnikom in direktorico tožene stranke, ne bi bilo mogoče šteti, da je tožena stranka kot delodajalec izpolnila svojo obveznost delavcu omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo. Že zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku nezakonita.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o reviziji, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v reviziji, o kateri naj odloči sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00008911
ZPP člen 249.. ZPIZ-2 člen 18, 18/3.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje
V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00008355
ZOZP člen 15, 18. ZZVZZ člen 86, 86/2, 87. ZDR-1 člen 179. OZ člen 147.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe viličarja - pojem uporabe vozila - pojem delodajalca - napoteni delavec - delovna nezgoda (nesreča pri delu)
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil viličar v trenutku nezgode predvsem v funkciji delovnega stroja in ne prevoznega sredstva. Vožnja oziroma premik čelnega visokoregalnega viličarja med samimi policami je bil v obravnavanem primeru zgolj podrejena funkciji viličarja kot delovnega stroja, ki je z dvigovanjem in spuščanjem košare delavcu omogočal, da opravi delo pregledovanja in iskanja izdelkov v boks kartonih, ki so se nahajali na določeni višini na regalih v skladišču prve tožene stranke. Glede na zadnjo odločbo Sodišča EU C 514/16 z dne 28. 11. 2017 po oceni sodišča druge stopnje zato takšna uporaba viličarja ne spada pod pojem 'uporaba vozil' v smislu 15. člena ZOZP in škoda, ki je z njegovo uporabo nastala ni krita z obveznim zavarovanjem tega viličarja.
Koga šteti za (odškodninsko odgovornega) delodajalca v smislu zgoraj citiranih zakonskih določil, kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k delodajalcu uporabniku?
Sodišče druge stopnje meni, da je v primerih napotitve delavca s strani delodajalca za zaposlitve kot formalnega delodajalca k delodajalcu uporabniku kot de facto delodajalcu tudi v smislu 86. člena ZZVZZ za delodajalca potrebno šteti delodajalca uporabnika, pri katerem je delavec, dejansko vključen v delovni proces in mora izpolnjevati delovne obveznosti po navodilih in pod nadzorom uporabnika. Formalni delodajalec za škodo ne odgovarja poleg uporabnika (solidarno z njim) zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - določitev stikov - stiki - pravica do stikov - otrokova korist - odvzem stikov - omejitev stikov - zavračanje stikov - odklanjanje stikov - izvajanje stikov - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje
Konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.
Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.
Sodišče je tisto, ki pretehta izvedensko mnenje, pregleda, kako je bilo opravljeno celotno izvedensko delo, ter ga dokazno oceni. Če so v njem nedoslednosti, napake, nejasnosti, jih je dolžno odpraviti, to pa lahko stori (odvisno od pomanjkljivosti) bodisi sámo bodisi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ali zaslišanjem izvedenca bodisi, v res izjemnih primerih (tj. ko je omajana verodostojnost podanega mnenja) s postavitvijo novega izvedenca.
V družinskih zadevah je sodelovanje sodišča z drugimi institucijami ne le priporočljivo, temveč za zagotovitev otrokove koristi celo nujno potrebno. Tajnost postopka sodišču ne preprečuje, da ne bi za zagotovitev otrokove največje koristi komuniciralo z drugimi institucijami, ki skrbijo za otrokovo korist, zlasti s centrom za socialno delo.
Potek zakonsko določenega časa/roka, po katerem je mogoče prositi za izbris obsodbe iz kazenske evidence, je prvi od dveh formalnih pogojev iz 83. člena KZ-1, ki morata biti najprej izpolnjena, da bi bile šele nato preizkušene dejanske okoliščine, na katere se pritožnica v pritožbi sklicuje.
Od ugotovitve ali je bil zahtevek za znesek odpravnine v gospodarskem sporu pravočasno postavljen in sklepčen (kar sta med pravdnima strankama sporni dejstvi), je odvisna presoja o tem ali je bilo tožnikovo ravnanje strokovno pravilno ali ne in ali je med njegovim ravnanjem in toženčevo zatrjevano škodo podana vzročna zveza. Vse to bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti v novem sojenju ob upoštevanju trditvene in dokazne podlage pravdnih strank v tej pravdi o utemeljenosti v pobot ugovarjanega zneska iz naslova odškodnine za zatrjevano v gospodarskem sporu povzročeno materialno škodo in ob upoštevanju dejstva, da je bila v gospodarskem sporu sklenjena sodna poravnava iz naslova provizij.