predlog stranke za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - predložitev podatkov - premoženje v tujini - nepopolna vloga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.
Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - pristojnost sodišča prve stopnje
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za obravnavanje avtorskih zadev, zato je bilo pristojno tudi za odločanje o ugovoru pritožnice zoper odmero sodne takse.
Če je obveznost zavarovalnice, da v primeru, če je do zavarovalnine upravičenih več oseb, ob nastanku zavarovalnega primera vsem izpolni obveznost izplačila zavarovalnine, ji ni mogoče očitati, da zlorablja pravice, če v primeru, kadar celotno zavarovalnino zase zahteva le eden izmed upravičencev, poda ugovor, da ni dolžna temu upravičencu izplačati tudi tistega dela zavarovalnine, do katerega je upravičen nekdo drug. Če je tožnik menil, da je edini upravičen prejeti zavarovalnino zase, bi moral podati relevantne trditve in dokaze, ki to pravico potrjujejo, s čimer pa v konkretnem primeru ni uspel.
Pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti bi tožeča stranka imela, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov, ali pa če ji je drugi upnik svoj del zavarovalnine odstopil, pri čemer bi morala izkazati tudi kritno razmerje med njima, saj ni namen zavarovanja nuditi korist tretjemu, ki ni lastnik zavarovane nepremičnine. V tem smislu je obrambo proti plačilu celotnega zneska tožeči stranki gradila tudi tožena stranka.
S pritožbo stranskega intervenienta zoper sodbo v delu, v katerem tožeča stranka ni uspela, je stečajna upraviteljica dejansko odobrila dejanje priglasitve stranske intervencije, ki ga je v pravdi opravil dolžnik v osebnem stečaju.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - pošteni imetnik - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - nedobroverna posest - pravni položaj nedobrovernega posestnika - višina uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - izvedensko mnenje
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je treba uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za predpis, ki je v razmerju do OZ, ki vsebuje določbe o neupravičeni obogatitvi (190. do 198. člen), kasnejši pa tudi specialnejši. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pri odločanju izhajati iz določb SPZ, iz splošnih določb OZ pa le, če v SPZ posamezni položaji niso urejeni. Po navedenih določbah SPZ ima poseben pomen dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost. Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
nujna pot - ukinitev nujne poti - stvarna služnost - posebna pravila - nepravdni postopek - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nepotrebnost - spremenjene okoliščine - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za odpravo nujne poti
Le v primeru, če nujna pot ne bi bila več potrebna zaradi spremenjenih okoliščin - bodisi, da bi nasprotni udeleženec pridobil novo potno povezavo oziroma, da ne bi bilo več potrebe po dostopu do njegovih nepremičnin, bi bil predlog za odpravo nujne poti utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00008352
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 167, 167/1. OZ člen 105, 105/2, 105/3. ZPP člen 13, 319.
avtorske pravice - založniška pogodba - avtorska pogodba - odstop od pogodbe - pravica reproduciranja - pravica distribuiranja - plačilo avtorskega honorarja - kršitve pogodbenih obveznosti - sankcije za kršitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - prenehanje pogodbe - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - razveza pogodbe - umik avtorskih del iz prodaje - predlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevalo odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitev pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes.
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Za predmetni spor je torej zavezujoče pravnomočna zavrnitev ugotovitvenega zahtevka (13. in 319. člen ZPP), da založniška pogodba za učbenik ni razvezana, kar acontrario pomeni, da je pogodba razvezana.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo toženi stranki, ki je kot pravno podlago zahtevka navajala določbe o neupravičeni pridobitvi tožene stranke (190. člen OZ). Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje, že iz samih navedb tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka izvajala dela oziroma storitve za toženo stranko na podlagi naročil tožene stranke, ki jih je tožeča stranka sprejela in izvršila, torej kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, na pogodbeni podlagi. Ker so bile zatrjevane storitve tožeče stranke izvedene na podlagi gospodarske podjemne pogodbe, sodišče prve stopnje ni moglo slediti trditvam tožeče stranke, da je ta storitve opravljala brez veljavne pravne podlage in da gre v konkretnem primeru uporabiti določbe o zastaranju terjatev iz naslova o neupravičeni pridobitvi za katere velja 5-letni zastaralni rok
odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - trčenje motorista z osebnim avtomobilom - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - odškodnina za tujo pomoč - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - popolna odškodnina - primerjava s primeri iz sodne prakse
Sodišče pri odmeri višine pravične odškodnine ni navedlo primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Ob javno dostopnih računalniških in knjižnih bazah sodne prakse je sprejeto odločitev kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti.
Pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode je 109.000 EUR (za telesne bolečine in nevšečnosti 35.000 EUR, za ZŽA 60.000 EUR, za strah 7.000 EUR in skaženost 5.600 EUR), upoštevaje tožnikov soprispevek 70.850 EUR.
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, izdatek zanjo predstavlja oškodovančevo škodo, nudenje pomoč pa način popravljanja škode.
Odškodnina mora biti taka, da tožniku zagotovi enak premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Tožnik je upravičen do popolne odškodnine. V primeru izgubljene plače je enak premoženjski položaj tožniku zagotovljen le, če odgovorna oseba za njegovo škodo poleg neto izgubljene plače povrne tudi prispevke, ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v RS.
sokrivda oškodovanca - pešec - soprispevek - nepredvidljivost - nepričakovanost - motorno vozilo - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prehitra vožnja - prečkanje ceste - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - voznik osebnega vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov
Kljub obstoju bližnjega in varnega podhoda, je pešec (tožnik) s hitrim, poševnim gibanjem v jutranjem mraku brez dnevne svetlobe, zakrit s svetlobno zaveso avtomobilskih žarometov nasproti vozečih motornih vozil, izven naselja, kjer ni prehoda za pešce, niti pločnikov, na mestu, kjer je bila omejitev hitrosti vožnje 90 km/h, prečkal štiripasovnico prek dvojne neprekinjene črte. Glede na navedeno ni dvoma, da je oškodovančev prispevek k nastanku škode večji in znaša 60%.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo mnenja sodnega izvedenca s področja psihiatrije. Iz pisno podanega mnenja, ki ga je sodni izvedenec podal na podlagi osebnega pregleda tožnika in na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu izhaja, da psihiatrična preiskava pri tožniku ni odkrila znamenj prave duševne bolezni v smislu katerekoli od različic shizofrenije ali čustvene motnje s psihotičnim obeležjem, prav tako tudi ne duševne manjrazvitosti v ožjem smislu, pač pa še komaj povprečno razumsko opremljenost z nevrotičnimi osebnostnimi elementi. Gre torej za nevrotično nadgradnjo osebnostne insuficientnosti ter poudarjeno željo po upokojitvi. Izvedenec ni našel novih elementov, ki bi dodatno zmanjševali tožnikovo delazmožnost, upoštevaje obdobje do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, torej do 1. 3. 2016. Razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti je glede na težo tožnikovih objektivnih težav ustrezna.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbe
Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008343
SPZ člen 88, 89. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nujna pot - pogoji za določitev nujne poti - ustanovitev nujne poti - razširitev služnosti - javna pot - redna raba nepremičnine - predlog - predlagalni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protislovnost
Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga. Če ugotovi, da nujne poti tam, kjer je bila predlagana, glede na predpisane zakonske pogoje ni mogoče dovoliti, predlog zavrne.
Sodišče mora v postopku odločanja o ustanovitvi nujne poti oziroma razširitvi služnosti ugotoviti, kakšne so potrebe predlagateljev oziroma kakšna je redna raba njihovih nepremičnin.
Ker je imenovana zdravnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje ugotovila, da je bil toženec kljub zdravniškemu opravičilu zmožen sodelovati na obravnavah dne 28. 10. 2016 ter 9. 1. 2017, na narok 9. 2. 2017 pa toženec ponovno ni pristopil ter svojega izostanka ni opravičil, sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem toženca zaradi neopravičenega izostanka utemeljeno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007680
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 313, 313/2, 313/3, 332. ZIZ člen 15, 192, 192/2.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnine kupcu - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - okoliščine konkretnega primera - odpoved najemne pogodbe - začetek teka roka
Določen 30-dnevni rok za izselitev, izpraznitev in izročitev prodane stanovanjske hiše kupcu je glede na okoliščine konkretnega primera primeren rok. Ta rok ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe, in katerega trajanje je zakonsko predpisano v SZ-1.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.
žalitev v vlogi - denarna kazen - žalitev sodišča - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - kaznovanje za razžalitev sodišča - višina denarne kazni - slabo premoženjsko stanje toženca
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 34.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007596
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - konkretni opis dejanja
V opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije. Opisano je le, je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu leasingodajalcu prikril, da ima njegov s. p. "finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Iz tega ni jasno,ali gre za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti, ter v to vsaj privoliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007533
ZFPPIPP člen 20, 253, 253/1. OZ člen 133, 168. ZPP člen 154, 287, 287/2.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nedenarne terjatve - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - denarni zahtevek - tožbeni zahtevek - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - zavrnitev predlaganih dokazov - sanacija objekta - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - manjvrednost stanovanj - povrnitev škode - tržna vrednost
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Za dajatveni zahtevek na storitev bi morala tožeča stranka postaviti denarni zahtevek, pred tem pa prijaviti denarno terjatev v stečaju. Tako ni bilo mogoče ugoditi zahtevku na odpravo škode oziroma sanacijo objekta.