KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00007480
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-2, 384. KZ-1 člen 191, 191/1.
družinska skupnost - nasilje v družini - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pri uveljavljanju absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka je pritožnica spregledala določbo 384. člena ZKP. Ta predpisuje, da se pritožnik sme sklicevati na kršitev zakona iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP samo, če na kršitev ni mogel opozoriti med glavno obravnavo ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Po 2. členu ZZZDR je družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. ZKP, ki ga prav tako omenja pritožnica, tega pojma ne obravnava, medtem ko trajnejšo življenjsko skupnost moškega in ženske definira četrti odstavek 99. člena KZ-1, ki kot tako šteje zunajzakonsko skupnost. Družinsko skupnost kot objekt kazenskopravnega varstva po 191. členu KZ-1 je torej treba razlagati širše, kot pojem družine po ZZZDR, katere namen je varstvo koristi otrok. Vsekakor pa je pogoj družinske skupnosti izpolnjen v obravnavanem primeru, ko je vendarle zakonska zveza med obtožencem in oškodovanko, tudi ob dejanju z dne 18. 4. 2014, še trajala (razvezala sta se oktobra 2014), oškodovanka pa pred tem datumom skupnega domovanja ni zapustila po svoji volji, ampak se je s posredovanjem centra za socialno delo pred obtoženčevim nasiljem zatekla v Materinski dom.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - varstvo otroka - neformalni razgovor z otrokom - pravica do izjave v postopku - psihično nasilje
Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22.g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - blokada transakcijskega računa - zaprt transakcijski račun - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravica do sodnega varstva
Pritožnica nedvomno nima denarnih sredstev (in ima zaprt transakcijski račun), zakaj kratkoročnih sredstev ni mogoče unovčiti in nameniti za plačilo dolžne sodne takse, pa je v predlogu ostalo nepojasnjeno in tožeča stranka mora posledice takšne opustitve nositi sama.
V obravnavanem primeru je bilo o zvišanem tožbenem zahtevku tožeče stranke že odločeno s sodbo z dne 19. 4. 2017. Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017, ki je upošteval zvišani tožbeni zahtevek in se je nanašal na redni postopek, tako niti ni bilo več procesna predpostavka za odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Bistvo določb II. poglavja ZST-1 o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS pa je bila tožeči stranki zagotovljena s tem, ko je sodišče prve stopnje o njenem tožbenem zahtevku odločilo, kljub njenemu neplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sklenitev pogodbe - pogodbene obveznosti - pooblaščenec dolžnika - sklenitelj pogodbe
Tožeča stranka je toženi stranki dobavila 40 bal sena za dogovorjeno ceno 22,80 EUR za eno balo. Naročilo je dal predstavnik tožene stranke. Bale sena so bile dostavljene na posestvo, kjer tožena stranka vzgaja konje.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - rok za plačilo sodne takse
Tožnica nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni ustrezno dopolnila. Ni posredovala svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, niti ni podala izjave, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, resnični, točni in popolni. Da nima družinskih članov, zato njihovega soglasja in izjav ne posreduje, pa bi morala izrecno navesti. Glede na povedano se sodišče prve stopnje ni moglo celostno prepričati o premoženju tožnice (in njenih morebitnih družinskih članov, glede katerih ni bilo obveščeno, da jih tožnica nima), zato je pravilno in zakonito njen predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
ZIZ člen 55. ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 388, 389, 389/1, 392, 392/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - nastop zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka
Na podlagi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (prvi odstavek 392. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je do pravnomočnega končanja izvršilnega postopka I 98/19530 prišlo 13. 1. 2007 ter da desetletni zastaralni rok za zastaranje terjatve do vložitve upnikovega predloga za izvršbo v tem postopku še ni potekel in zastaranje ni nastopilo. Vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbo prvega odstavka 389. člena ZOR, po kateri se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja, posledično pa tudi ni ugotavljalo, iz katerega razloga je prišlo do končanja izvršilnega postopka I 98/19530, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/2. ZIZ člen 24, 24/1.
prenos terjatve na novega upnika - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - sodna odločba - javna listina - sklep o izvršbi - predlog za izvršbo
Ker so sodne odločbe javne listine, je upnica s predložitvijo sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka z novim upnikom zadostila zahtevam 24. člena ZIZ za dokaz prehoda terjatve na novega upnika. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo (v obravnavanem primeru pa izda potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo) tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu (v obravnavanem primeru zamudni sodbi) ni označen kot upnik, če v predlogu določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Upnici predlogu ni bilo treba priložiti same pogodbe o prenosu terjatve, saj je prenos terjatve dokazala z javno listino.
Sodišče je procesni subjekt, ki v sklepu o angažiranju izvedenca določi izvedencu dokazno temo - vsebino in obseg njegovega dela, postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izida. Sodišče je od izvedenke zahtevalo, da odgovori na dodatna vprašanja, ki ji jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo.
ZIZ člen 110, 133a, 133a/3. ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5, 355.
ustavitev izvršbe na plačo - rubljiva sredstva - vrstni red - odločanje višjega sodišča o pritožbi - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Ker iz s strani delodajalca predloženih plačnih list izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno rubi določen znesek, to pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon. V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti.
Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.
SPZ člen 9, 44, 44/2, 99, 99/2, 217, 217/2. ZPP člen 347, 347/2.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnika sta svoji raziskovalni dolžnosti zadostila s tem, da sta po zagotovilih prodajalca, da po sporni poti drugim ni dovoljeno voziti, v zemljiški knjigi preverila, ali to drži. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno, da na nepremičnini ni bilo bremen. Ker toženci niso storili ničesar, da bi zatrjevano stanje uredili tudi zemljiškoknjižno, sta tožnika lahko upravičeno sklepala, da za hojo in vožnje po sporni poti nimajo podlage. Ob tehtanju interesov zatrjevanih služnostnih upravičencev, ki naj bi pravico do hoje in voženj po sporni poti priposestvovali, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga "poosebljata" tožnika, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost slednjima.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156.. ZUJIK člen 45, 45/2.. - člen 28.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni zavod - delovanje na področju kulture
V skladu z ustaljeno sodno prakso sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
S tem, ko je bilo tožničino delo dejansko prerazporejeno deloma na občino in deloma na ostale zaposlene pri toženi stranki, je prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki je tako v času tožničine odpovedi obstajal utemeljen poslovni ekonomski oziroma organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007632
ZBan člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZPP člen 207, 207/2. ZRPPB člen 265.
ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - začasna ureditev stanja - način izvršitve odločitve - prekinitev pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme.
Četrta točka odločbe US U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po 350.a členu ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpovedni rok - dopustnost pritožbe zoper nalog za izpraznitev poslovnega prostora
V situaciji, ko zahtevek ni deljiv, sodišče nima možnosti delno ugoditi predlogu in izdati izpraznitvenega naloga mimo predloga, temveč bi moralo postopati po določbi 434. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008934
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR člen 6, 6/6, 6a, 6a/4.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - neenaka obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnica je v postopku na prvi stopnji z obsežnimi navedbami uveljavljala, da je bila izdaja vseh pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov popolnoma neupravičena in da je tožena stranka vsa opozorila izdala le zato, da bi jo osramotila in ponižala. Sodišče prve stopnje je na te navedbe odgovorilo z ugotovitvijo, da izdana opozorila niso predstavljala nedopustnega izvajanja pritiska v smislu povračilnih ukrepov in da je tožena stranka z njihovo izdajo tožnico le opomnila, naj svoje delo opravlja vestno. Glede na to, da je tožnica glede vsakega izdanega opozorila obrazloženo pojasnila, zakaj je bila njegova izdaja neupravičena in na kakšen način je tožena stranka z izdajo opozorila zlorabila svoje pravice, takšna obrazložitev ne dosega standarda potrebne obrazloženosti sodne odločbe. Kontinuirano izdajanje neutemeljenih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nedvomno lahko pomeni nedopustno izvajanje pritiska na delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožničine navedbe v zvezi s tem zavrniti s prepričljivimi in jasnimi razlogi. Ker tega ni storilo, mu pritožba utemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - dokazna ocena - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Podjetniške odločitve, ki temeljijo na domnevah in prognozah le pogojno omogočajo ali sploh ne omogočajo zanesljive ocene bodočega dogajanja. Podatki postanejo dostopni navadno časovno šele po sprejeti odločitvi. Zato za napake te vrste poslovodeče osebe ne morejo odgovarjati, če so le ravnale dovolj skrbno pri svoji odločitvi. V nasprotnem primeru bi odgovarjale za nekaj, česar ne obvladujejo.
gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - koncesija - lokalna skupnost
Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje koncesijska pogodba ni bila sklenjena zaradi ali v zvezi s pridobitno dejavnostjo koncedenta (toženke), temveč je z njo oblastveni subjekt (lokalna skupnost) gospodarskemu subjektu podelil neko izključno ali posebno pravico (pravico izvajanja storitve javnega potniškega prevoza z žičniško napravo). V takšnem primeru pa lokalna skupnost kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Po pravilni presoji izpodbijane sodbe v točki 25 obrazložitve sporna koncesijska pogodba tudi po svoji vsebini ni taka kot pogodbe, ki jih med seboj (v okviru svoje pridobitne dejavnosti) sklepajo gospodarski subjekti
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - soprispevek oškodovanca - odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost - padec na javni površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu
Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha uporabljati ali neredno opravlja svoje storitve. Tretja tožena stranka bi morala zadostiti standardu skrajne skrbnosti, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo na podlagi konkretnih okoliščin, da je šlo za neugodne geografsko-klimatske razmere, da gre za prvi prioritetni razred, in da je tožnik padel ravno na tistem delu parkirišča, kjer se je nahajala poškodba asfaltnega dela cestišča, ki je povzročila takšno stanje na parkirišču, zaradi katerega je tožnik, ki je v rokah nosil svojega otroka na tem delu cestišča zaradi poledenelosti tega dela cestišča padel in se telesno poškodoval.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ker ni ugotovilo soprispevka tožeče stranke. Tožnik je namreč bil primerno obut v zimske čevlje, dogodek se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah, v vremenskih razmerah sneženja in meglice, zato od povprečnega pešca, v situaciji, kot je bila predmetna tako ni mogoče pričakovati, da bi bil popolnoma pozoren na pohodna tla, še zlasti ob dejstvu, da je tožnik nosil otroka v naročju, kar ni prepovedano in to v temi in meglici v zgodnjih jutranjih urah. Tožniku zato ni mogoče očitati neprevidnosti in pomanjkanja skrbnosti pri njegovi hoji, tožena stranka pa tudi ne obrazloži kako je dejstvo, da je tožnik bil v določenem obdobju tudi izvajalec javnih del na tem mestu pripomoglo k temu, da bi tožnik s tem soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
Drugotoženka tako ni bila dolžna skrbeti za varnost svojih obiskovalcev, ki dnevno prevažajo svoje otroke v dnevno varstvo, saj je to dolžnost tretje tožene stranke glede na prej citirane določbe OZ in je to v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obstaja odškodninska odgovornost tretje tožene stranke. Prav tako tožeča stranka v zvezi z odškodninsko odgovornostjo drugotožene stranke ni navedla, kot sedaj to navaja prepozno v pritožbi (člen 337 ZPP) in sicer, da so starši pogosto v zgodnjih jutranjih urah nosili otroke v vrtec preko spornega območja in bi morali zaposleni drugotožene stranke skrbno paziti in vzdrževati sporno območje v neoporečnem stanju in da bi delavci drugotožene stranke morali skrbeti za čistočo celotnega parkirišča ali pa vsaj za najbližjo okolico vhoda v vrtec.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 318, 318/1. Uredba Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene.eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo člen 21, 21/1, 22.
osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - nedenarne terjatve - nedenarni tožbeni zahtevek - kršitev intelektualnih pravic - prenos domenskega imena - zamudna sodba
Obravnavani pravdni postopek se ne nanaša na premoženje dolžnika, ki je v osebnem stečaju in tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Ugotovitveni in prepovedni zahtevki zadevajo ravnanje stečajnega dolžnika osebno. Ker se omejitev pritožnikove poslovne sposobnosti ne nanaša na nedenarne terjatve zaradi kršitve pravic, je bila vročitev tožbe stečajnemu dolžniku osebno pravilna.
Uredba 874/2004 v primeru nepoštenega ravnanja določa razen preklica domene tudi možnost prenosa domenskega imena na (pri)tožnika.
ZPP člen 412. ZZZDR člen 106. ZNP člen 35, 35/1, 35/2.
sprememba odločitve o stikih - sprememba stikov - ureditev stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izročitev osebnih dokumentov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - uporaba telekomunikacijskih sredstev - otrokova korist
Razumljivo in razumno je tudi pritožnikovo pričakovanje, da ima tedaj, ko je hčer pri njem na stiku, pri sebi tudi njene osebne dokumente, vsaj tiste nujne, zlasti zdravstveno, pa tudi osebno izkaznico, saj sicer ne more ustrezno poskrbeti za njene koristi.
Stiki so lahko ne le osebni, pač pa med drugim tudi po telefonu in ni videti nobenih razumnih zadržkov, da ne bi imel pravice do izvajanja tudi takih stikov, in sicer v času, ko stikov s hčerjo nima osebno. Enako velja seveda tudi za predlagateljico. Seveda pa morata oba roditelja te stike razumno, torej ne v pretirani meri, udejanjati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto blagajnik. Iz izpodbijane odpovedi izhaja, da je bila tožnici odpovedana pogodba iz organizacijskega razloga, ker je poslovalnica prešla na skrajšan urnik poslovanja za stranke. Navedena sprememba predstavlja racionalizacijo v smislu zmanjšanja števila zaposlenih ter zmanjšanja stroškov poslovanja, saj se bo delovni čas zaposlenih prilagodil tako, da bo manj zaposlenih delalo v izmenah, za kar prejemajo delavci dodatek. Tožena stranka je čas poslovanja za stranke zmanjšala za 1,5 ure, s tem pa je ugotovila, da lahko v poslovalnici delo organizira drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je zaradi organizacijskih razlogov prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
V zvezi s kriterijem za izbiro presežnega delavca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v konkretnem primeru tožena stranka uporabila objektivni kriterij in sicer usposobljenost za delo, to je obseg različnih znanj, ki jih imajo zaposleni na delovnem mestu blagajnik, kar predstavlja zakonit razlog.