CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007800
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 179. ZPP člen 243.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - škodni dogodek - dokazovanje z izvedencem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - pravno priznana škoda
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je bil pri oškodovanki prisoten le blažji sekundarni strah za izid zdravljenja, saj je šlo za lažjo poškodbo. Ker pa ni bilo ugotovljeno, da bi bilo pri oškodovanki porušeno njeno psihično ravnovesje in ker navaden, običajen strah za izid zdravljenja ni pravno priznana škoda, oškodovanki odškodnina iz tega naslova ne gre.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za poslovno uspešnost
Sodišče prve stopnje je napačno kot ključno podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo razlike plače poudarilo, da ni ugotovilo soglasja volj glede zvišanja plače, kot je bila sicer določena v pisni pogodbi o zaposlitvi. Pritožba utemeljeno poudarja kot pomembnejše dejstvo, da je tožena stranka tožnici dejansko vseskozi obračunavala in izplačevala višjo plačo, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer ji je izdajala tudi plačilne liste, ki so med drugim vsebovale tudi jasen podatek o višini osnovne bruto plače.
dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - iztek roka - sodne počitnice - procesni rok - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - pravočasna dopolnitev tožbe
Petnajstdnevni rok za dopolnitev tožbe se je iztekel med sodnimi počitnicami, in to na soboto 15. 7. 2017 oziroma bi se zaradi določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel 17. 7. 2017, kar je tudi med sodnimi počitnicami. Dopolnitev tožbe, vložena 16. 8. 2017, je po povedanem pravočasna.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - opustitev dolžnega ravnanja - merilo skrajne skrbnosti - padec na javni cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - neskrbno ravnanje oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodbe o nedopustnosti toženkinega ravnanja oziroma opustitve. Toženka bi morala kot strokovnjak na svojem področju vedeti, da začasna sanacija na način, kot je bila izvedena, ni bila ustrezna, in da bi škodni dogodek lahko preprečila, če bi jašek pokrila z lesenim pokrovom, postavila opozorilne table oziroma drugo ustrezno signalizacijo. Ker tega ni storila, ji je moč očitati pomanjkanje dolžne skrbnosti pri sanaciji jaška oziroma pomanjkanje skrbi za varnost udeležencev na cesti, na kateri se je nahajal vdrti jašek.
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi - pravnomočna odločba upravnega organa - nova odločba
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so vsa dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da objekt ni črna gradnja, obstajala že v času prvega sojenja in jih je upravni organ z izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt le pripoznal. Pritožnik ob tem zanemari enega od ključnih pogojev za izdajo novega gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt, to je nakup dodatnih parcel in vknjižbo lastninske pravice na njiju na ime lastnikov stanovanj. Do slednje je prišlo šele po pravnomočnem zaključku postopka.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 107, 107/2.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - določitev višine odškodnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - zmanjšana vrednost nepremičnine - metoda za oceno višine odškodnine
Nasprotnemu udeležencu je bila poleg odškodnine za razlaščeni nepremičnini priznana tudi odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti preostalih nepremičnin nasprotnega udeleženca, do česar je prišlo zaradi razlastitve. Do navedene odškodnine je nasprotni udeleženec upravičen na podlagi določila drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 in drugega odstavka 107. člena ZUreP-1.
Pri določitvi višine odškodnine zaradi razlastive je treba upoštevati izvoren status zemljišča.
Postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in v naprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo, kar je značilnost obravnavanega primera. Ni nepomembno, da se je dogodek pripetil na oddelku sadja in zelenjave, kjer se prodaja hrana, zato se tudi od obiskovalcev - v konkretnem primeru tožnice - zahteva večja skrbnost. Pritožba se pravzaprav zavzema, da bi moral zavarovanec toženke opravljati neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino in bi moral takoj, ko zazna madež, kraj zavarovati oziroma tla obrisati. V tem primeru bi bilo že moč govoriti o izenačitvi objektivne in krivdne odgovornosti, če nemudoma ne bi postopal na prej navedeni način. Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja zavarovanca toženke.
Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin (ali zapisnikov o izpovedbah prič), torej takrat, ko je sodišče (tem) listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za takšen primer pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožeča stranka sicer navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da naj bi tožena stranka ugovarjala dejstvu plačila računov neposrednim dobaviteljem, a ker se pri tem sklicuje na vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2015 in njene navedbe v tej, je jasno, da zakonski dejanski stan protispisnosti (kot je opredeljen v 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podan.
OZ člen 131, 131/1, 158, 158/2, 169, 171, 171/1, 179, 299, 299/2.
odgovornost imetnika domače živali - krivdna odgovornost lastnika psa - soodgovornost za škodo - ustrezno varstvo in nadzorstvo - dolžna skrbnost lastnika živali kot pravni standard - popolna odškodnina - višina denarne odškodnine - obseg škode - vzročna zveza - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - dopis - pisni poziv na izpolnitev - vsebina poziva
Za škodo, ki jo povzroči domača žival, odgovarja njen imetnik. Toženec je ob zaslišanju priznal, da je v času škodnega dogodka on skrbel za psa. Toženca je zato mogoče obravnavati kot imetnika živali.
Dejstvo, da naj bi psa imela v posesti tudi toženčeva sestra in brat, bi sicer lahko imelo za posledico njihovo solidarno odgovornost za nastalo škodo, ne more pa izključiti toženčeve odškodninske odgovornosti. Ta se presoja po krivdnem načelu; toženec bi se lahko razbremenil le, če bi dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo psa.
Tožnica je psa res brcnila, a je na ta način poskušala pred psom ubraniti svojo mladoletno hčer. Takšen tožničin odziv na pretečo nevarnost ne pomeni protipravnega ali neskrbnega ravnanja, zato ni pogojev za deljeno odgovornost.
Zgolj dejstvo, da toženka, tudi če je račun oziroma opomin prejela, slednjemu ni nasprotovala, poslovnega razmerja ne potrjuje, prav tako tudi ne samoprijava davčnemu organu in plačilo davka.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007548
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 48. OZ člen 190.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - skupna vlaganja - vrednost vlaganj - povrnitev vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - neupravičena obogatitev
Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja (zunaj)zakonske zveze v posebno premoženje enega od njiju je potrebno presojati na podlagi določb ZZZDR (ki se nanašajo na skupno premoženje) in ne (obligacijskih) določb o neupravičeni obogatitvi.
Tako za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih (skupnih) vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, pa je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost takšnega premoženja (npr. nepremičnine) povečala in za koliko. Zgolj z ozirom na takšno povečanje vrednosti premoženja (nepremičnine) lahko sodišče nato odloča o utemeljenosti v zvezi z njo postavljenih denarnih zahtevkov.
Vlaganje (denarnih sredstev) v nepremičnino še ne pomeni, da se je v isti višini povečala tudi vrednost le-te.
plača - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili davki in prispevki za sporna dva meseca plačani, ne pa tudi neto zneski, ki izhajajo iz predloženih obračunskih listov. Na podlagi podatkov iz teh obračunskih listov je zato utemeljeno priznalo tožnici plačilo neto zneskov plače, prehrane na delo in prevoza na del.
ZPP člen 216, 286, 355, 358. ZOR člen 188, 200, 201, 201/3, 376.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - katastrofalna škoda - invalidnost - poškodbe glave - nevrološka poškodba možganov - predhodna poškodba oškodovanca - poškodba otroka med hospitalizacijo - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - doživljenjska mesečna renta - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - premoženjska škoda - odmera odškodnine - pravična ocena - zastaranje odškodninske obveznosti - temeljna obrestna mera - zamudne obresti
Prva tožnica vtožuje odškodnino za škodo zaradi hude poškodbe glave, ki jo je dobila aprila 1995 med hospitalizacijo. Z vmesno sodbo je bilo glede prve tožnice že odločeno o vseh elementih odškodninske odgovornosti in o ugovoru zastaranja, ki sta ga uveljavljali toženki. Odločeno je bilo tudi o odgovornosti druge toženke, kot je jasno razvidno iz uvoda in obrazložitve vmesne sodbe, ki ju je treba upoštevati v povezavi z njenim izrekom.
Ni mogoče ugotoviti, kako bi potekal razvoj prve tožnice in kakšne posledice bi imela, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. V njem je bil poškodovan del že prej difuzno okvarjenih možganov (leva možganska polobla), in sicer tista hemisfera, ki je bila predhodno že prizadeta (del, kjer sta centra za vid in govor).
Namen teorije o realizaciji je v priznanju veljavnosti pogodbam, ki bi bile zaradi pomanjkanja pisne oblike sicer neveljavne, vendar so stranke s celotno ali pretežno izpolnitvijo sprejele njihove pravne posledice.
Pogodba o najemu poslovnega prostora se odpoveduje sodno, za njeno sporazumno prenehanje pa posebna obličnost ni predpisana. Sporazum o prenehanju najemne pogodbe je lahko izrecen ali razviden iz konkludentnih ravnanj pogodbenih strank.
Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženca na prvi odstavek 349. člena OZ, po katerem terjatve iz gospodarskih pogodb in povrnitev izdatkov v zvezi s temi pogodbami zastarajo v treh letih. Ne glede na to, ali je najemna pogodba gospodarska pogodba ali ne, vtoževana terjatev ne temelji na tej pogodbi, temveč na neupravičeni obogatitvi (kondikciji) in zato zastara v splošnem petletnem obdobju.
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da naj bi bil upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo v nevestnem ravnanju njene odvetnice. Pooblastilno razmerje med tožnico in njeno odvetnico je prenehalo šele, ko je tožnica odvetnici ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje preklicala pooblastilo. Do takrat pa se pasivnost odvetnice (nevložitev pritožbe zoper sodbo v pritožbenem roku) šteje kot tožničina. To pomeni, da so okoliščine zamude vendarle nastale v tožničini sferi. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožbeno sodišče povzete trditve ocenjuje za dopustno pritožbeno novoto, saj je toženka izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati in predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nove trditve je namreč utemeljila z vsebino dveh elektronskih sporočil, za kateri ni mogla vedeti, preden je ni z njima seznanil eden od udeležencev pogovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008376
ZPP člen 8. OZ člen 131, 131/2, 144, 144/1.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost šole - odgovornost delodajalca - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči mladoletnik - otrok s posebnimi potrebami - posebne potrebe otroka - varstvo otroka - zaposleni v šolah - strokovna usposobljenost - vzgojno-izobraževalni zavod - delo s povečano nevarnostjo - predlog za postavitev izvedenca - neizvedba predlaganega dokaza
Trditev tožnice, da za delo ni bila usposobljena, ni šla v smeri njene formalne (ne)usposobljenosti (ni torej trdila, da za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom ni izpolnjevala formalnih pogojev) ali neizkušenosti (ni trdila, da za delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami ni imela ali je imela premalo izkušenj), ampak je bila trditev o njeni neusposobljenosti postavljena zgolj v kontekstu trditev o lastnostih varovanca (to je trditev o njegovi fizični moči, nepredvidljivosti, agresivnosti in neobvladljivosti) in le v zvezi z njim. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vedenje varovanca ni bilo tako kot je tožnica trdila, je ugotovitev, da je bila tožnica za delo z njim usposobljena (kot je trdila toženka), le logična posledica te ugotovitve. Ker tožničina formalna usposobljenost za delo v šoli s prilagojenim programom in zadostna izkušenost med pravdnima strankama niti nista bili sporni, je tudi pravilna.
Ker sodišče v dokaznem postopku preverja zgolj sporna dejstva, ni bilo nobene potrebe, da bi vprašanje usposobljenosti za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom preverjalo v dokaznem postopku oziroma z izvedencem za varstvo pri delu. Odločitev, da tega dokaza ne izvede, zato ni povzročila ne zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ne postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker trditev o tožničini usposobljenosti za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom med strankama ni bila sporna, sodišče te svoje ugotovitve tudi ni bilo dolžno posebej obrazložiti, izostanek teh razlogov pa ne predstavlja kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V konkretnem primeru odgovornosti zavarovanke toženke ni mogoče presojati po prvem odstavku 144. člena OZ, saj tožnica, ki je bila pri zavarovanki zaposlena in zadolžena za varovanje varovanca, ki je škodo povzročil, ni "druga oseba" v smislu te določbe. Dejstvo, da ima po tej določbi status odgovorne osebe šola kot pravna oseba in ne tožnica, na takšno presojo ne vpliva. Tožnice v konkretnem primeru ni mogoče ločevati od njenega delodajalca, saj je bila tožnica le njegova podaljšana roka. Opravljala je delo s področja svojega delodajalca in v njegovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007925
ZPP člen 8, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.
dokazni sklep - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - sodna določitev meje - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Kadar sta pri oblikovanju dokazne ocene sodišču na volji dve verziji (vsaka od strank ponuja svojo), zadošča, da sodišče pojasni in utemelji, zakaj sledi eni, vsi navedeni razlogi pa a contrario pomenijo zadovoljivo obrazložitev, zakaj ni sledilo drugi, tej nasprotni verziji.
Postopek za ureditev meje je nepravdni in s kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Če je eden ne, to še ne pomeni, da jo je avtomatično dokazal drugi, ali, povedano drugače: predlagateljev neuspeh, še ne vodi nujno v uspeh nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je močnejšo pravico zatrjeval, a prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je ni dokazal, in s tem zaključkom se pritožnik izrecno strinja. Toda sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je ni dokazal niti nasprotni pritožnik, s tem zaključkom pa se strinja pritožbeno sodišče, saj pritožnik ni niti ustrezno trdil, še manj pa dokazal, da bi na spornem delu zemljišča pridobil močnejšo, npr. lastninsko pravico, zato je zaključek sodišča, da kriterija močnejše pravice v obravnavani zadevi sploh ni mogoče uporabiti, pravilen. V takem primeru je treba uporabiti naslednjega v vrsti kriterijev za urejanje meje - zadnjo mirno posest.
ZDR-1 člen 118, 118/1.. ZPP člen 291, 291/1, 311, 311/1, 321, 321/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze
Sodišče odločitev sprejme na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana (drugi odstavek 321. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje trajanje delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pravilno ugotovilo le do 7. 6. 2017, tj. do datuma zaključka glavne obravnave, ko je bila odločitev sprejeta (datum izdaje sodbe - prvi odstavek 291. člena ZPP), ne pa do kasnejšega datuma odpreme sodbe (21. 9. 2017) oziroma, vročitve sodbe tožnici (22. 9. 2017).