Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-239/15-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 je bila objavljena 30. 4. 2015, kar pomeni, da se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Tožnica je zahtevo vložila 3. 10. 2016, torej nedvomno po izteku prej določenega roka. Tožena stranka je zato pravilno ob uporabi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo kot prepozno vloženo zavrgla.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni pristojno za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo v katastru. Podlago za tako ravnanje je imelo sodišče v prvem odstavku 23. člena in šestem odstavku 23.a člena ZVEtL, sedaj pa v tretjem odstavku 12. člena in v 13. členu ZVEtL-1.
Ker vložnica v postavljenem roku ni popravila vloge, kot ji je bilo naloženo s sklepom o popravi, je sodišče prve stopnje njeno vlogo, v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, zavrglo s sklepom.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - izobrazbeni pogoj
V obravnavani zadevi je šlo torej za premestitev zaradi delovnih potreb po 2. in 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila reorganizacija pri toženi stranki v resnici izvedena, in da je imela tožena stranka za spremembo izobrazbenega pogoja na delovnem mestu vodja oddelka B. utemeljene, objektivne razloge. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa o premestitvi utemeljeno zavrnilo.
zamudna sodba - rok za vložitev tožbe - očitna pomota - odvetnik
Toženec je odgovoril na tožbo v zakonskem roku 30 dni. Na odgovoru na tožbo je sicer navedena napačna opravilna številka , kar pa ni pomembno za vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo. Vloga tožene stranke namreč vsebuje bistvene sestavine iz drugega odstavka 105. člena ZPP (ustreza tudi zahtevam iz 278. člena ZPP), vsebuje pa tudi pravilno opredelitev vrednosti spora, kar vse je sodišču prve stopnje omogočalo identifikacijo spora in ugotovitev pravilne opravilne številke zadeve, na katero se nanaša. Vložitev pravočasnega odgovora na tožbo na pristojno sodišče, le z nepravilno opredelitvijo opravilne številke in deloma zmotno opredelitvijo vrste spora, je zato treba opredeliti kot očitno pomoto, ki se v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP lahko pripeti tudi odvetniku.
ZDR-1 člen 138, 206, 206/2, 206/3, 207.. ZRSin člen 10.
sindikalni zaupnik - sprememba delodajalca - čakanje na delo doma
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je imela tožnica od pripojitve dalje, še eno leto zaščito po 207. členu ZDR-1, kar pomeni tudi, da ji zaradi sindikalne dejavnosti v tem času brez soglasja sindikata, katerega članica je, ni mogoče znižati plače ali proti njej začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali je kako drugače postaviti v manj ugoden ali podrejen položaj.
ZDR-1 v 138. členu določa, da lahko delodajalec začasno, najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, če ne more zagotavljati dela, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila odločitev o tem, da je tožnica na čakanju, namenjena ohranjanju njene zaposlitve, saj je bilo njeno delovno mesto ukinjeno in zanjo ni bilo drugega ustreznega dela. Bistveno je, da ji je bila priznana plača v dosedanji višini, tj. 100 % nadomestilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011164
KZ-1 člen 86, 86/9. ZKP člen 373.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - diskrecijska pravica sodišča - razlogi o odločilnih dejstvih - način izvršitve kazni zapora
Skrb za družino, in sicer za mladoletna otroka, mater ter partnerko, kar vse v pritožbi izpostavlja obsojenec, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne okoliščine, ki bi, ob upoštevanju velike nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, narekovale nadomestitev zaporne kazni, kot je to predlagal obsojenec. Odsotnost obsojenca iz domačega okolja in družinskega življenja je namreč redna, pričakovana ter neizogibna posledica vsake izrečene zaporne kazni, na katero bi obsojenec moral računati že v času storitve kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007854
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 355, 355/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - načelo kontradiktornosti - neposredno izvajanje dokazov - dokazna ocena zagovora - presoja vseh okoliščin - premoženjskopravni zahtevek
Pritrditi je pritožbi, da se v obravnavani zadevi napadena sodba opira na dejstva in dokaze, ki očitno izvirajo iz kazenske zadeve Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III Kpd 62094/2013 in v obravnavanem postopku niso bili izvedeni.
Pritožbeno sodišče se zato strinja z izvajanji pritožbe, da je prvostopno sodišče s tem, ko je razloge o direktnem naklepu obdolženca oprlo tudi na ta dejstva, kršilo pravico do kontradiktornega postopka in neposrednega izvajanja dokazov oziroma je bil obdolženec prikrajšan v pravici do obrambe.
Kar zadeva izvajanja pritožbe glede zavestne kršitve delovnopravnih predpisov je poudariti, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS očitano kaznivo dejanje stori delodajalec, ki je objektivno zmožen izpolniti obveznost do delavca, vendar tega naklepoma ne stori. Sodišče mora v sodbi obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe, in navesti presojo vsakega dokaza posebej, posebej skrbno mora oceniti zagovor obdolženca, kar v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dovolj skrbno storjeno.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prokurist - nosečnost - odpoklic s funkcije
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, in da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, ki ga je naredilo sodišče prve stopnje, tj. da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnica upravičena do posebnega varstva kot noseča delavka po 115. členu ZDR-1 pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo z spornim dnem, kljub temu, da je sicer tožničino prenehanje delovnega razmerja vezano na odpoklic s funkcije prokuristke. Tožnica namreč v skladu s 115. členom ZDR-1 uživa varstvo ves čas nosečnosti in ji v tem času tudi ne more prenehati delovno razmerje (tretji odstavek 115. člena ZDR-1).
ZFPPIPP člen 55, 56, 73, 126, 126/1, 201, 201/3, 208, 208/1, 242, 242/2, 245. OZ člen 1012, 1018, 1019, 1019/3, 1019/4, 1020.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - stranke predhodnega postopka - procesna legitimacija dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika - sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - sklep o začetku stečajnega postopka - procesna legitimacija za pritožbo - glasovanje o prisilni poravnavi - poroštvena pogodba - stvarnopravno zavarovanje terjatve - ugovor vrstnega reda - zastavna pravica - solidarno poroštvo - navadni upniki - osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za pritožbo proti tem sklepom imajo tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka. Tudi v primeru izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka po prvem odstavku 208. člena ZFPPIPP ima dolžnik procesno legitimacijo po svojem (bivšem) zakonitem zastopniku vložiti pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, saj šele s tem sklepom nastopijo pravne posledice iz 245. člena ZFPPIPP. Ob smiselni uporabi določil drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP pa je podana tudi procesna legitimacija dolžnikovega družbenika za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka po prvem odstavku 208. členu ZFPPIPP. Citirano določilo 242. člena ZFPPIPP določa, da če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. V primeru ustavitve postopka prisilne poravnave in začetka stečajnega postopka po prvem odstavku 208. členu ZFPPIPP so o začetku stečajnega postopka odločili upniki, ki so glasovali proti prisilni poravnavi. Zato je treba družbenikom dolžnika v tem primeru priznati procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka.
Več porokov lahko za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena.
Akcesornost poroštva velja le v razmerju med obveznostjo poroka in obveznostjo glavnega dolžnika, ne pa v razmerju med različnimi vrstami zavarovanj, ki so ustanovljena za zavarovanje iste glavne terjatve in v razmerju med soporoki. Stvarna zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe glavnemu dolžniku, imajo na poroka učinek šele takrat, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika. V tem primeru preide terjatev in zastavna pravica na poroka, do takrat pa se porok nanjo ne more sklicevati.
S pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev je pravnomočna tudi vsaka odločitev o terjatvi kot celoti v navedenem seznamu.
Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena ZFPPIPP pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi. Količnik za glasovanje o prisilni poravnavi je pri navadni terjatvi 1.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00008151
URS člen 26, 121, 121/2. OZ člen 147, 148. ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-9, 285, 285/1, 285/2, 289. ZIZ-G člen 69.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje nosilca oblasti - imenovanje izvršitelja - nadzor nad delom izvršitelja - pogoji za imenovanje - dolžna skrbnost
26. člen URS je temeljna pravna podlaga odškodninske odgovornosti države zaradi škode, ki jo oškodovancu v zvezi z opravljanjem službe oz. druge dejavnosti s protipravnim ravnanjem povzroči državni organ. Da bi bila država neposredno odškodninsko odgovorna (v razmerju do oškodovanca) tudi za protipravna ravnanja nosilcev javnih pooblastil (ali organov lokalne skupnosti) ta ustavna določba ne predpisuje (po oceni pritožbenega sodišča niti ob uporabi ekstenzivne razlage), prav tako pa te pravne podlage ni najti v obstoječi zakonski ureditvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00007934
URS člen 31. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 10, 372, 372/1, 372/1-3, 383, 383/1, 383/1-2, 394, 394/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
kaznivo dejanje grožnje - prekršek in kaznivo dejanje - izključen kazenski pregon - pravnomočno razsojena zadeva - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - pravnomočno končan prekrškovni postopek - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
V konkretni kazenski zadevi je torej bil očitek prekrška popolnoma identičen očitku v napadeni sodbi. Za isto oziroma identično dejanje, čeprav z drugačno pravno opredelitvijo pa nihče ne more biti dvakrat sojen.
Po prvem odstavku 63.a člena ZPOMK-1 je dejanje nelojalne konkurence le dejanje podjetja (in ne fizične osebe) pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - prepoved razpolaganja s terjatvijo
Tožeča stranka niti ni trdila, da je tožena stranka prezadolžena, tako kot je bil dolžnik tožeče stranke, ko je odsvojil sporno terjatev. Te razloge razume sodišče druge stopnje v tem smislu, da bi morala tožeča stranka za dokazovanje nevarnosti zatrjevati, da bi tožena stranka lahko zaradi svojega finančnega stanja osvojila sporno terjatev tretji osebi.
Glede na neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kaj je tožnica izpovedala zaslišana kot stranka, ko je izpovedala, da ni takoj po prispetju na parkirišče izstopila iz avtomobila in da tudi ni padla takoj po izstopu iz avtomobila ter tudi ne po opravljenem prvem koraku, kakor je sama zatrjevala, temveč je kar nekaj časa sedela v parkiranem avtomobilu, preden je izstopila, ko pa je izstopila, pa je opravila pot v dolžini približno 4 metre in nato padla ter se poškodovala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica ni bila dovolj pazljiva.
Ob ugotovljenem ravnanju tožnice je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da toženki nista opustili svojega dolžnega ravnanja, to je ustreznega čiščenja in posipavanja parkirišča v zimskem času in bi bilo neživljenjsko pričakovati, da na parkirišču ne bo nobenih ledenih zaplat, da so ledene zaplate na pohodnih površinah v zimskih razmerah običajen in pričakovan pojav, toženki pa sta glede na ugotovljene okoliščine dokazali, da tožnica ni bila zadosti previdna in skrbna pri hoji.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009228
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - glavni izvajalec gradbenih del - delodajalec
Tožniku je dejansko nastala škoda zaradi nesreče pri delu, vendar pa za to škodo ne odgovarja avtomatično delodajalec. Tudi če bi tožnik vložil tožbo zoper delodajalca in izvajalca gradbenih del, bi moralo sodišče za vsako izmed strank (sospornikov) posebej ugotavljati odškodninsko odgovornost za škodo, ki je tožniku zaradi nesreče pri delu nastala. Takšno je stališče sodne prakse.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta bila oba stroja na delovišču, kjer je delal tožnik, bager in tudi rovokopač, ki je povzročil nesrečo, v lasti in upravljanju stranskega intervenienta, ter da se je z nevarno dejavnostjo (ureditev delovišča je bila v domeni stranskega intervenienta) ukvarjal ta, toženi stranki ni mogoče pripisati objektivne odgovornosti za škodo, ki je tožniku nastala v posledici nesreče pri delu.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zagovor - šikaniranje na delovnem mestu
V zvezi z vprašanjem, kdaj so podani znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1, je v podobnem primeru Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je glede na okoliščine vsakega posameznega primera treba presojati, katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba presojati zlasti strogo, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Nadrejeni delavec lahko podaja kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno, vendar mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša na samo delo, ne pa na samo osebo delavca.
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 je delodajalec v odpovedi dolžan navesti le dejanske razloge odpovedi, pravne opredelitve očitanega ravnanja pa ni dolžan navesti. Če jo navede, sodišče pri presoji nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Dejanske razloge odpovedi je zato v obravnavanem primeru treba presojati ne le s stališča, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej ali je tožničina ravnanja možno opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00007551
ZVEtL člen 26. ZVEtL-1 člen 47, 47/3, 57, 57/3. ZNP člen 37.
določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dodatni sklep - vknjižba služnostne pravice - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - sprememba materialnega predpisa - prehodna določba
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo napake pri uporabi tedaj veljavnega predpisa, je bilo treba zaradi kasnejše spremembe tega materialnega predpisa, ki ga je po izrecni predhodni določbi treba uporabiti, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek zaradi odločanja o služnosti na pripadajočih zemljiščih.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 17/1, 30, 40, 40/1, 40/1-3, 226. ZDR-1 člen 126. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-1, 143, 143/1. OZ člen 629.
delovno razmerje - neto in bruto plača - obračun davkov in prispevkov - prisilna izvršba - denarna obveznost - nenadomestno dejanje - sodna ali upravna pristojnost - davčna izvršba - pristojnost civilnega sodišča - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - prekomeren poseg v lastninsko pravico - navedbe v predlogu za izvršbo - trditveno breme na strani upnika - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku, le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev.
Obračun neto plače in javnih dajatev v zvezi s plačo oziroma njenim nadomestilom ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nezdružljivo povezan s pojasnjenim načinom izpolnitve denarne obveznosti. Obračun le omogoča zneskovno konkretizacijo delov denarne obveznosti plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi (zneska neto izplačila delavcu in zneska, ki je namenjen plačilu javnih dajatev). Po svoji naravi je obračun računska operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev. Po pojasnjenem obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine. Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.