CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007796
SPZ člen 39, 48, 55. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 59. ZPP člen 343, 343/4.
sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost - ničnost - izločitvena pravica - identiteta nepremičnine - spojitev - način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - zakonska zveza - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - vlaganja - povečanje vrednosti nepremičnine - pravni interes
Dogovor o urejanju premoženjskih razmerjih med zakonci in zunajzakonskimi partnerji mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa, sicer je ničen.
Obsega adaptacije tožeča stranka s pričami ne more uspešno dokazati, popis del in materiala pa ni datiran niti ni podpisan, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje lahko upoštevalo le kot del trditvenega gradiva tožeče stranke, ne pa kot dokaz o adaptacijah oziroma njihovem obsegu.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 405, 405/5. ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek ugovora proti odpustu obveznosti
Pritožnik z utemeljenim opozorilom, da se obrazložitev sklepa ukvarja pretirano s teorijo, in premalo z obrazložitvijo ugotovljenih dejstev ter konkretnih argumentov za sprejeto odločitev na podlagi zakonodaje in sodne prakse, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Če je upnik z ugovorom uveljavljal kršitve dolžnosti, ki jih ima dolžnik v postopku osebnega stečaja in v času preizkusnega obdobja, pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je na podlagi izpovedi zaslišane priče A. A. o dejanjih dolžnika pred začetkom postopka osebnega stečaja in zaključka, da B. B., bivša izven zakonska partnerica dolžnika ni ravnala vestno in pošteno, ker ni sodišču predložila poslovne dokumentacije, ki jo je prevzela od dolžnika, čeprav je obljubila da jo bo, zmotno ugotovilo, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ne izpolnjuje svojih obveznosti.
razrešitev upravitelja - na predlog dolžnika - razlog za razrešitev upravitelja
Dolžnik nima zahtevka za razrešitev upravitelja na podlagi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja tudi ne more biti razlog za njegovo razrešitev, saj je njihovo pravilnost oziroma zakonitost mogoče preizkusiti z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008378
ZFPPIPP člen 266, 266/1. ZPP člen 347, 347/4, 351, 351/2.
plačilo kupnine - prijava terjatve - terminska prodaja delnic - zastavna pravica na delnicah - prijava ločitvene pravice - pritožbena obravnava
Pravica tožene stranke do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni prenehala s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko.
Tožena stranka ima prav, ko trdi, da upnik ne ve zagotovo, v kolikšnem deležu bo njegova terjatev poplačana z zunajsodno prodajo, zaradi česar lahko iz previdnosti prijavi celotno terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, uporabi pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa se s tem ne odpove.
izjava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava osumljenca, dana policiji - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz - dokazna vrednost uradnih zaznamkov iz kazenskega postopka
V konkretnem primeru policija ni opravila zaslišanja osumljenca, temveč je o njegovi izjavi sestavila le uradni zaznamek po določbi šestega odstavka 148. člena ZKP, ki je bil sestavljen potem, ko je bil osumljenec ob 14.00 uri seznanjen s tem, katerega kaznivega dejanja je osumljen, katere so podlage za sum in seznanjen tudi s procesnimi pravicami, ki mu gredo kot osumljencu; iz le-tega izhaja, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, nato pa podal izjavo, ki mu je bila tudi prebrana. Izjave po prebranju ni podpisal, kot razlog za to je navedel, da ne zaupa policajem. Takšna izjava, ne glede na vsebino in podana po tem, ko so osumljencu dani vsi ustrezni in pravilni pravni pouki, ni nedovoljen dokaz in se iz spisa ne izloča, po drugi strani pa tudi nima dokazne vrednosti v smislu, da bi se na tako izjavo sodba lahko opirala.
Sodišče druge stopnje ni spregledalo, da literatura (mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Ljubljana, GV založba 2004, stran 1049) sicer navaja, da se tretji odstavek 498. člena ZKP nanaša zgolj na obvezen odvzem predmetov, ne pa tudi na fakultativnega. Vendar pa pritožbeno sodišče upoštevaje jezikovno razlago prvega odstavka 498. člena ZKP, ki zajema tako fakultativni (predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo vzeti) kot tudi obvezen odvzem predmetov (predmeti, ki se po kazenskem zakonu morajo vzeti), ugotavlja, da je podlaga za odvzem predmetov, ki se smejo odvzeti, določena v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZKP.
S tem, ko sta bančna uslužbenca zgolj opravila primerjavo osebe na fotografiji z osebo, ki je bila pred njima, preverila podpis in iz dokumenta prepisala potrebne podatke, A. A. pa je o dvigu denarja obvestil pooblaščenko za pranje denarja, nista ravnala dovolj skrbno oziroma vse to za razbremenitev krivde ne zadošča; uslužbenca tožene stranke bi morala tudi preveriti, ali je dokument, na podlagi katerega sta ugotavljala istovetnost stranke, sploh uradni osebni dokument, saj če ta pogoj ni izpolnjen, tudi o ugotavljanju istovetnosti stranke (ker ni objektivnega, verodostojnega vira za primerjavo) ni mogoče govoriti.
odločanje o pravdnih stroških - nagrada odvetnika - prvi narok za glavno obravnavo - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih
Neutemeljena je pritožba v delu, kjer pritožnica zahteva plačilo za porabljen čas med zastopanjem na narokih. Do povračila tega stroška je odvetnik upravičen le, če narok traja več kot eno uro (prvi odstavek 6. člena OT). Iz podatkov spisa pa izhaja, da niti narok z dne 10. 2. 2017 niti narok z dne 4. 4. 2017 ni trajal več kot eno uro.
spor majhne vrednosti - prosta dokazna ocena - prepričanje o resničnosti dejstev - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva
Izvedensko mnenje (z obema dopolnitvama) omogoča sodišču prepričanje o obstoju relevantnih dejstev, ki so podlaga za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku.
Čeprav obe terjatvi (upraviteljičina iz naslova nagrade za opravljeno delo in pritožnikova iz naslova najemnine oziroma uporabnine njegovih poslovnih prostorov v teku stečajnega postopka) predstavljata strošek stečajnega postopka, pa njun položaj tudi po zakonu ni enak. ZFPPIPP namreč glede odmere in plačila nagrade upravitelja v stečajnem postopku določa poseben režim odmere v četrtem odstavku v zvezi z osmim odstavkom 103. člena, medtem ko o pravici zahtevati plačilo in deležu le-tega določa v drugem odstavku 104. člena. Stroške upravitelja pa posebej ureja 105. člen ZFPPIPP. Le stroški upravitelja pa so kot vrsta stroškov stečajnega postopka in sicer kot tekoči stroški umeščeni med stroške stečajnega postopka. Iz navedene sistemske razlage torej izhaja, da v razmerju do stečajnega dolžnika upravitelj za terjatve iz naslova nagrade ni v enakem položaju kot pritožnik za terjatev iz naslova najemnine oziroma uporabnine
Pritožbena trditev, da vrednost spornih premičnin ne presega 1,00 EUR, je očitno neresna. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo v tožbi navedeno vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tej vrednosti toženec v odgovoru na tožbo ni obrazloženo nasprotoval. Njegova posplošena trditev, da so zahtevani predmeti "praktično v celoti amortizirani", ni zadoščala za oceno, da je tožnica v tožbi navedla očitno previsoko vrednost, kar bi pomenilo, da se mora sodišče samo prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00007702
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 7, 105a, 212. URS člen 22, 23.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - obročno plačilo sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nemožnost unovčitve premoženja - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nedovoljene pritožbene novote - pravica do sodnega varstva - začetek teka roka za plačilo sodne takse - zaprt transakcijski račun - bilančna izguba - opredmetena osnovna sredstva - plačilo takse kot procesna predpostavka
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo tožbe sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja teh ustavnih pravic in ne za njihovo omejitev oziroma kršitev.
Tudi v primerih, ko je predlog za taksno oprostitev podan hkrati s tožbo, izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Skladno z določili ZST-1 lahko rok za plačilo sodne takse za tožbo prične teči šele po pravnomočnosti odločitve, da je stranka dolžna plačati sodno takso.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - upravnik večstanovanjske stavbe - plačilo stroškov obratovanja - poraba toplote po površini stanovanja - dejanska poraba toplote - način delitve in obračuna stroškov - pravilnik - delilnik stroškov toplotne energije
V primeru, ko porabniškega deleža posameznega dela stavbe po krivdi lastnika ni mogoče ugotoviti s pomočjo podatkov razdelilnikov, se porabniški delež ogrevanja določi tako, da se delež ogrevalne površine pomnoži z izravnalnim faktorjem 1,6. S tako ureditvijo je določen način delitve in obračuna v primeru, ko je po krivdi lastnika (odsotnost privolitve lastnika za vstop v stanovanje) onemogočen vstop v stanovanje zaradi montaže toplotnih delilnikov oziroma odčitavanje. Tožeča stranka je stroške ogrevanja obračunala na podlagi ogrevalne površine v skladu s Pravilnikom.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - materialna ogroženost - lastništvo na nepremičninah - določanje vrednosti nepremičnin - ocena vrednosti premoženja - predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker je institut oprostitve plačila sodnih taks namenjen le osebam, ki so materialno ogrožene, tega pa za tožnico ni mogoče reči, pogoj za oprostitev plačila sodne takse, ki znaša 513,00 EUR, ni izpolnjen. Pritožnica že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej predlagala možnosti obročnega plačila ali odložitve plačila, kar bi ji lahko olajšalo položaj v primeru nelikvidnih sredstev, do te možnosti pa se tudi v pritožbi ne opredeli. Zato pritožbeno sodišče njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse v tej smeri ni presojalo, saj je vezano na pritožbene razloge pritožnice.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00008317
ZPP člen 192, 207, 207/2, 339, 339/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11. URS člen 26. ZRPPB člen 265.
prekinitev postopka - odškodninska odgovornost - odškodnina - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - imetnik podrejenih obveznic - imetnik kvalificiranih pravic - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - neskladje z ustavo - ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe - učinki ustavne odločbe - odločba o izrednih ukrepih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava protiustavnosti
Ustavno sodišče, ki je z odločbo U-I 295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z Ustavo, je hkrati odločilo, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi navedenega člena prekinejo (4. točka izreka).
V predmetni zadevi je bila tožba vložena po sprejemu in objavi ustavne odločbe, zato je postopek prekinjen z dnem vložitve tožbe. Sodišče prve stopnje je izpodbijane sklepe izdalo med prekinitvijo postopka, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014133
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/1, 502c, 502c/1. KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 75/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - izrek sodbe - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - odvzem nadomestnega premoženja - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Če sodišče obdolžencu ali drugemu prejemniku koristi odvzame t. i. nadomestno premoženje, mora v izreku sodne odločbe, poleg višine odvzete premoženjske koristi opredeliti tudi vrsto in obseg premoženja, ki je predmet odvzema. Tako oblikovana odločba o odvzemu pridobljene premoženjske koristi z odvzemom nadomestnega premoženja in obrazložitev takšne presoje sta nujni, ne le iz razloga, ker sodišče s tem načinom odvzema občutno poseže v obdolženčevo (ali prejemnikovo) ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), temveč predvsem zaradi njegove ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), ki pa je lahko učinkovita le, če je obdolženec (ali prejemnik koristi) določno seznanjen s podatki, koliko znaša odvzeta premoženjska korist, katero nadomestno premoženje mu je bilo odvzeto in v kolikšnem obsegu ter z razlogi sodišča za sprejem takšne odločitve.
Sodišče prve stopnje pridobljene premoženjske koristi obtožencu ni odvzelo z odvzemom njegovega premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Posledično za vzdrževanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi na tem premoženju ni več podlage.
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Za odločitev o stroških bistveno, da do umika predloga proti nasprotnemu udeležencu ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka z njegove strani, zato ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe (predloga), določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog - vložitev ustavne pritožbe - vezanost na izvršilni naslov - odlog izvršbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - nenadomestljiva škoda
Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku, pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati. Izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo.