postopek izbrisa družbe iz sodnega registra - izbris brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
umik predloga za izvršbo - zavrženje ugovora - pravni interes za ugovor
Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Upnik je v odgovoru na pritožbo navajal, da ni prišlo do realizacije sklepa o izvršbi in da ni bilo poseženo na premoženje dolžnikov. Poleg tega, da bi bilo v okviru izvršbe prisilno poseženo na premoženje dolžnikov, tudi ni razvidno iz spisa. Ko je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek in ko v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala dolžnika konkretizirano navajati v čem bi jima vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00008075
ZPrCP člen 109. OZ člen 82, 82/1, 120, 120/1, 921. ZOZP člen 1a.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - plačilo zavarovalnine - prometna nesreča - pojem prometne nesreče - popravilo vozila - škodni dogodek na parkirišču - splošni pogoji - materialno pogodbeno pravo - obseg zavarovalnega kritja - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - standard premikajočega se vozila
Ker se je tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen.
ZIZ člen 24, 24/1.. ZGD-1 člen 623, 635, 635/2, 635/2-1.. SPZ člen 148.
izvršba na nepremičnini - oddelitev s prevzemom - konstitutivni učinek vpisa delitve v sodni register - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem - prenos terjatve na novega upnika - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravne posledice vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register
1. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZIZ izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V skladu z določbo 623. člena ZGD-1 se oddelitev s prevzemom opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na prevzemne družbe. Pri tem se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega prevzemna družba postane univerzalni pravni naslednik. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v sodni register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu, s prenosom terjatve se je na novega upnika prenesla tudi hipoteka (148. člen SPZ). Vpis premoženjskih pravic na prevzemno družbo v zemljiški knjigi pa je le deklaratornega značaja. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo nima oblikovalnega, ima pa publicitetni učinek, z vpisom se vzpostavi učinek hipoteke do tretjih, torej tudi do zemljiškoknjižnega lastnika. Upnik pa je z zatrjevanim prehodom hipoteke in navedbami v predlogu hkrati predlagal tudi spremembo zaznambe imetnika hipoteke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00008706
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3. ZDavP-2 člen 15. ZPP člen 95. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - podpis pooblaščenca - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - pooblastilo
Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.
OZ člen 113, 131/1, 179.. ZDLov-1 člen 10, 51, 52, 52/1, 54, 54/1, 54/4, 54/5, 54/7.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države RS - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - odgovornost za škodo po divjadi - nalet divjadi v motorno vozilo na cesti
Glede na določbo 54. člena ZDLov-1 je za Republiko Slovenijo odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah, predpisana objektivna odgovornost.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - ugasnitev izvršilnega naslova
Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Če je preživninskemu upravičencu zaradi neuspeha v določenem letniku šolanja dana možnost neuspeh popraviti, po tem enkratnem ponavljanju pa upravičenec opravlja študijske obveznosti, ni mogoče sprejeti zaključka, da je izvršilni naslov v času, ko upravičenec ponavlja letnik, ugasnil, saj zakonodaja tako v srednješolskih kot visokošolskih in fakultetnih izobraževalnih programih dopušča enkratno ponavljanje letnika. Ugasnitev izvršilnega naslova je mogoče ugotoviti le v izjemnih primerih.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 71, 71/1. OZ člen 356, 1019, 1019/3, 1022, 1025, 1026.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok in plačnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - ugovor zastaranja - nesubstanciran ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dolžnik se je za obveznost glavnega dolžnika zavezal kot solidarni porok in plačnik. To pomeni, da ga lahko upnik terja za celo obveznost vse dotlej, dokler je bodisi glavni dolžnik bodisi on popolnoma ne poravnata oziroma dokler se v celoti ne poplača iz zastavljene nepremičnine.
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika odškodninski zahtevek.
Vprašanje zastaralnega roka za terjatve, ki so ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, sicer ni posebej urejeno z nobenim pravnim predpisom, vendar je sodna praksa to prikrito pravno praznino zapolnila z zakonsko analogijo z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Sodišče lahko ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje.
Ne gre za takšno situacijo, ko bilo treba v okviru nujnega sosporništva zagotoviti sodelovanja tožnikove žene v postopku. Zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del, ali da z njim razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca. Ustaljena sodna praksa stoji na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje, torej mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, soglasje drugega zakonca, ki pa je lahko podano tudi konkludentno. Slednje je ugotovljeno v tem postopku.
Na premične stvari, ki so skupna last tožnika in njegove žene, izvršba ni dopustna. Upniki morajo najprej doseči delitev stvari, šele nato bi bila izvršba dopustna, pa še to le na premičnih stvareh, ki bi po delitvi pripadle tožnikovi ženi, saj ona ni solastnica stanovanja. Tožnik kot solastnik stanovanja ima pravico imeti v stanovanju svoje premične stvari. Ker na nedoločen del pri skupnem premoženju v izvršilnem postopku ni mogoče poseči, je bilo treba sodbo spremeniti in izreči izvršbo za nedopustno tudi za premične stvari, ki se nahajajo v spornem stanovanju.
ZFPPIPP člen 4, 4/4, 24, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - sprememba sedeža - upravičeni predlagatelj
Ker se je v postopku izkazalo, da je bilo subjektu vpisa dano dovoljenje za poslovanje na tem naslovu, ni utemeljen pritožbeni očitek, da obstoja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZD člen 28, 30, 34. ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1.
zastopanje po odvetniku - upokojitev odvetnika - vročanje po pooblaščencu - zapisnik kot javna listina - določitev vrednosti daril - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračanje daril v zapuščino
Pritožnika je v zapuščinskem postopku zastopal odvetnik M. J., ki je v letu 2010, zaradi upokojitve, prenehal opravljati svojo dejavnost. S tem pa pooblastilo med pritožnikom in njim ni prenehalo. Še naprej je ostal pooblaščenec, izgubil je le tista upravičenja iz pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo.
V obravnavani prometni situaciji je za odgovor na vprašanje, ali je pred tožnikom vozeči voznici mogoče očitati protipravno ravnanje, poleg odgovora na vprašanje, ali je pred spremembo smeri vožnje svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazala z utripalkami, odločilno predvsem dejstvo, ali je v trenutku, ko je začela zavijati v levo, tožnik že bil v fazi vožnje mimo nje ali ne. Zaviti v levo bi namreč smela le, v kolikor bi to lahko storila brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Slednje bi, ob siceršnjih enakovrednih povsem nasprotnih trditvah o poteku dogodka obeh pravdnih strank, bilo mogoče ugotoviti le s pomočjo izvedenca ustrezne cestnoprometne stroke, ki pa v prvostopenjskem postopku ni bil predlagan.
dediščinska tožba - dedna pravica - skupno premoženje - dedna odpravljenost - sklep o dedovanju
Sklep o dedovanju ureja premoženjski status dedičev kot univerzalnih naslednikov zapustnika z namenom, da bi bila ta razmerja urejena tako med udeleženci kot tudi navzven, zato učinkuje erga omnes in bi zato morala toženka zgoraj navedena ugovora, na kar jo je tekom postopka opozorilo sodišče prve stopnje, uveljavljati z nasprotno tožbo, v kateri bi morala uveljavljati ustrezni ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek. Odločitev o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi (če so utemeljeni) namreč dejansko nadomesti odločitev iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
nepredložitev letnih poročil AJPESu - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - vročitev sklepa o izbrisu in objava na ajpes - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - prepozen ugovor - zavrženje ugovora
Dvomesečni rok iz prvega odstavka 436. člena ZFPPIPP za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa je torej potekel dne 28. 8. 2017. Subjekt vpisa pa je ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa vložil šele 23. 10. 2017, kot pravilno v izpodbijanem sklepu ugotavlja prvostopenjsko sodišče, torej prepozno. V takem primeru registrsko sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP zavrže ugovor in na podlagi 1. točke prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izda sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Iz ocene poskusnega dela tožnika, izhaja, da je tožena stranka tožnikovo poskusno delo pravilno ocenila kot neuspešno opravljeno. Pritožbeno sodišče soglaša z mnenjem sodišča prve stopnje, da so bila pričakovanja tožene stranke v zvezi z delom na tako pomembnem delovnem mestu, kot je vodja prodaje in marketinga, utemeljeno visoka. Tako iz ocene komisije, kakor tudi iz izpovedi zaslišanih prič, izhajajo konkretne napake in pomanjkljivosti v zvezi z delom tožnika v času trajanja poskusnega dela. Te so se pokazale tudi v dveh preizkusih pred iztekom poskusne dobe, ki sta bila izvedena zato, da bi se dodatno preverilo, ali se je tožnik ustrezno usposobil za delo. Navedeno kaže na to, da je komisija za spremljanje poskusnega dela delo tožnika ustrezno in korektno spremljala in pravilno ocenila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Ker tožnica ni navedla ključa delitve stroškov upravljanja in stroškov storitev, ki jih je opravila sama, je tožbeni zahtevek glede teh stroškov pravilno zavrnjen.
Nastanek terjatve iz naslova stroškov obratovanja pa za toženca ni bil sporen, zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je ta izkazan. Enako velja glede višine te terjatve, kolikor je toženec ni konkretizirano prerekal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008007
SPZ člen 77, 77/4, 77/5, 78, 79, 80. ZPP člen 362, 362/1.
sodna ureditev meje - mejni spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - zadnja mirna posest - viciozna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sporni mejni prostor pripada mejašu, ki je dokazal, da je imel na tem prostoru zadnjo mirno posest. Če je temu mejašu zaradi ravnanja drugega mejaša posest odvzeta, mora prikrajšani mejaš v mejnem sporu zatrjevati in dokazati, da takšnega spremenjenega posestnega stanja ni sprejel in dopuščal oziroma da se je spremenjenemu posestnemu stanju uprl (upiral) ter na kakšen način. Če sta namreč mejaša novo posestno stanje sprejela, ga daljše časovno obdobje upoštevala, potem je novi posestnik v mejnem sporu pridobil upravičenje do tega mejnega prostora, razen v primeru, če je izkazana viciozna posest.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00008490
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 337, 337/3, 339, 371, 371/1, 371/1-2, 384.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izločitev sodnika - branje zapisnika o ogledu kraja dejanja - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Pritožbi spregledata določbo prvega odstavka 339. člena ZKP ki določa, da se zapisniki o ogledu zunaj glavne obravnave, o hišni ali osebni preiskavi, prepoznavi oseb, predmetov ali krajev storitve in o zasegu stvari ter listine, knjige, spisi in druga pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, preberejo na glavni obravnavi, da se ugotovi njihova vsebina, po presoji senata pa se sme njihova vsebina na kratko povedati, sme pa se tudi reproducirati zvočni ali slikovni posnetek opravljanja tega preiskovalnega dejanja. Pisanja, ki pomenijo dokaz, se po možnosti predložijo v izvirniku. Sodišče prve stopnje je torej smelo na podlagi navedene določbe ZKP prebrati zapisnike o ogledu in rekonstrukciji kaznivega dejanja, ne da bi za to potrebovalo soglasje strank. Stranke pa imajo pravico oporekati vsebini listine in jo izpodbijati z drugimi dokazi, kar sta obdolženec in njegov zagovornik tudi storila. Tretji odstavek 397. člena ZKP določa, da mora sodišče prve stopnje opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Po teh navodilih mora ravnati tudi, če misli, da oprava naloženih procesnih dejanj ni potrebna oziroma da se sporna vprašanja ne nanašajo na odločilna dejstva, od katerih je odvisna pravilna uporaba zakona. Samo če bi se po razveljavitvi sodbe stanje stvari tako spremenilo, da bi postala očitno nepotrebna oprava procesnih dejanj oziroma ugotavljanje dejstev, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče, prvostopenjsko sodišče ne bi bilo dolžno ravnati po navodilih pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku opravilo vsa procesna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje in prebralo zapisnike prejšnje glavne obravnave, kot tudi zapisnike o ogledu in rekonstrukciji kraja kaznivega dejanja in jih v obrazložitvi tudi obširno obrazložilo in nanje smelo opreti izpodbijano sodbo.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 79, 79/1, 79/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste. Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za lastnika pomeni dejansko razlastitev.
stroški postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povrnitev stroškov - razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku - vrednost spornega predmeta
Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.