Ne gre za takšno situacijo, ko bilo treba v okviru nujnega sosporništva zagotoviti sodelovanja tožnikove žene v postopku. Zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del, ali da z njim razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca. Ustaljena sodna praksa stoji na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje, torej mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, soglasje drugega zakonca, ki pa je lahko podano tudi konkludentno. Slednje je ugotovljeno v tem postopku.
Na premične stvari, ki so skupna last tožnika in njegove žene, izvršba ni dopustna. Upniki morajo najprej doseči delitev stvari, šele nato bi bila izvršba dopustna, pa še to le na premičnih stvareh, ki bi po delitvi pripadle tožnikovi ženi, saj ona ni solastnica stanovanja. Tožnik kot solastnik stanovanja ima pravico imeti v stanovanju svoje premične stvari. Ker na nedoločen del pri skupnem premoženju v izvršilnem postopku ni mogoče poseči, je bilo treba sodbo spremeniti in izreči izvršbo za nedopustno tudi za premične stvari, ki se nahajajo v spornem stanovanju.
ZFPPIPP člen 4, 4/4, 24, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - sprememba sedeža - upravičeni predlagatelj
Ker se je v postopku izkazalo, da je bilo subjektu vpisa dano dovoljenje za poslovanje na tem naslovu, ni utemeljen pritožbeni očitek, da obstoja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91, 91/3.. OZ člen 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoj izobrazbe
Tožnik že 1. 2. 2016 ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja za opravljanje dela, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tega pogoja pa ni izpolnil niti do izteka roka, kot se je zavezal z aneksom z dne 1. 2. 2016. Zato mu je toženka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ODZ paragraf 1460, 1470. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 337. SPZ člen 212, 266.
ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo - ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost poti - priposestvovanje - priposestvovanje služnosti - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - varstvo služnosti - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je služnost izvrševal pravično, dobroverno (pošteno) in pristno (paragraf 1460 ODZ), ni zlorabljal zaupanja lastnika, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo, pri čemer ne pravni prednik toženca ne toženec, izvrševanju služnosti nista nasprotovala (54. člen ZTLR). Kaj drugega tožencu, pri čemer je bilo dokazno breme na njem, ni uspelo izkazati. Sodišče prve stopnje je zaslišalo številne priče in prav nobena ni vedela povedati ničesar o nasprotovanju toženca izvrševanju služnosti s strani tožnika. Pritožbeno analiziranje izpovedb prič dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Prav tako dejstvo, da je bilo izkazano, da je toženec dvema pričama prepovedal uporabo poti, ne more pomeniti, da je uporabo prepovedal tudi tožniku.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 79, 79/1, 79/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste. Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za lastnika pomeni dejansko razlastitev.
ZIZ člen 24, 24/1.. ZGD-1 člen 623, 635, 635/2, 635/2-1.. SPZ člen 148.
izvršba na nepremičnini - oddelitev s prevzemom - konstitutivni učinek vpisa delitve v sodni register - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem - prenos terjatve na novega upnika - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravne posledice vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register
1. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZIZ izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V skladu z določbo 623. člena ZGD-1 se oddelitev s prevzemom opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na prevzemne družbe. Pri tem se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega prevzemna družba postane univerzalni pravni naslednik. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v sodni register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu, s prenosom terjatve se je na novega upnika prenesla tudi hipoteka (148. člen SPZ). Vpis premoženjskih pravic na prevzemno družbo v zemljiški knjigi pa je le deklaratornega značaja. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo nima oblikovalnega, ima pa publicitetni učinek, z vpisom se vzpostavi učinek hipoteke do tretjih, torej tudi do zemljiškoknjižnega lastnika. Upnik pa je z zatrjevanim prehodom hipoteke in navedbami v predlogu hkrati predlagal tudi spremembo zaznambe imetnika hipoteke.
Ker tožnica ni navedla ključa delitve stroškov upravljanja in stroškov storitev, ki jih je opravila sama, je tožbeni zahtevek glede teh stroškov pravilno zavrnjen.
Nastanek terjatve iz naslova stroškov obratovanja pa za toženca ni bil sporen, zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je ta izkazan. Enako velja glede višine te terjatve, kolikor je toženec ni konkretizirano prerekal.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 71, 71/1. OZ člen 356, 1019, 1019/3, 1022, 1025, 1026.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok in plačnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - ugovor zastaranja - nesubstanciran ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dolžnik se je za obveznost glavnega dolžnika zavezal kot solidarni porok in plačnik. To pomeni, da ga lahko upnik terja za celo obveznost vse dotlej, dokler je bodisi glavni dolžnik bodisi on popolnoma ne poravnata oziroma dokler se v celoti ne poplača iz zastavljene nepremičnine.
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika odškodninski zahtevek.
Vprašanje zastaralnega roka za terjatve, ki so ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, sicer ni posebej urejeno z nobenim pravnim predpisom, vendar je sodna praksa to prikrito pravno praznino zapolnila z zakonsko analogijo z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Sodišče lahko ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00008075
ZPrCP člen 109. OZ člen 82, 82/1, 120, 120/1, 921. ZOZP člen 1a.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - plačilo zavarovalnine - prometna nesreča - pojem prometne nesreče - popravilo vozila - škodni dogodek na parkirišču - splošni pogoji - materialno pogodbeno pravo - obseg zavarovalnega kritja - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - standard premikajočega se vozila
Ker se je tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00007870
ZM člen 107. ZBPP člen 9.
menica - menična izjava - bianko menica - obvezne sestavine menice - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009106
OZ člen 131, 190. SZ-1 člen 25, 32. SPZ člen 67. ZPP člen 7, 212.
povrnitev škode - povrnitev koristi - pogodba o upravljanju - upravljanje večstanovanjske zgradbe - stroški upravljanja in vzdrževanja - upravnik večstanovanjske stavbe - solastnina - solastniki - solastninski delež - najemnina - način delitve - trditveno in dokazno breme
Ker se je tožnica s toženko dogovorila, da bo zanjo odplačno opravljala posle upravljanja s hišo, toženki pa za opravljeno delo ni posebej plačevala, ji ne more iti celoten znesek najemnin, pridobljenih na račun njenega solastninskega deleža.
V obdobju, ko je bil večinski solastnik pogrešan in manjšinska solastnika nista vedela, ali je še živ oziroma ali prideta v poštev za dedovanje onadva ali kdo tretji, se je tožnica strinjala, da toženka upravlja tudi z zneskom najemnin, prejetim na račun solastninskega deleža večinskega solastnika. Potem ko je s sodno poravnavo, sklenjeno z dedinjo večinskega solastnika, pridobila terjatve, ki bi iz njegovega solastninskega deleža šle njemu, se njen položaj ni bistveno spremenil. Od toženke bi lahko zahtevala morebiten presežek prejetih najemnin nad zneskom stroškov, porabljenih za upravljanje in vzdrževanje hiše, ne pa celotnega zneska najemnin, prejetih na račun solastninskega deleža večinskega solastnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009490
KZ-1 člen 74, 74/1, 77. ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - odvzem premoženjske koristi
Preizkus zadeve ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene pravne osebe L.L. in po uradni dolžnosti je pokazal, da pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja niso več podani. S tem ko je pritožbeno sodišče na javni seji dne 31. 1. 2018 potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje, je odpadel obstoj utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, kar pa je bil temeljni pogoj za sklep o odreditvi in podaljšanju začasnega zavarovanja.
Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče odpravilo začasno zavarovanje po uradni dolžnosti, saj sme sodišče odvzem premoženjske koristi izreči le v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, kar pa v obravnavanem ni primer.
sklepčnost tožbe - zahtevek za izročitev stvari - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - pogodbena volja
Ker iz tožbenih trditev, da je bil lastnik živali zapustnik, tožnik pa je njegov zakoniti dedič, da je sicer kmetijo izročil tožencu, vendar pa predmet pogodbe niso bile tudi živali, in da je toženec del živali po zapustnikovi smrti prodal, izhaja utemeljenost zahtevka za izročitev živali oziroma za plačilo koristi, ki jo je toženec pridobil z njihovo prodajo, je odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi nesklepčnosti materialnopravno zmotna.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti v osebnem stečaju - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - stanje kazenske evidence v času odločanja o predlogu za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti
Določba 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP je jasna: dolžniku, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja še niso izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, obveznosti ni mogoče odpustiti.
ZGD-1 člen 412, 415, 419, 419/2, 421, 421/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4. ZFPPIPP člen 58, 58-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/1, 30/2.
likvidacija družbe z omejeno odgovornosto (d.o.o.) - redna likvidacija družbe - izbris zaradi zaključka likvidacije - poplačilo dolgov družbe - varstvo upnikov - prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Upravitelj je dolžan plačati terjatve upnikom v likvidacijskem postopku takoj, ko nastanejo oziroma ko so mu znane, skladno z dospelostjo. V okviru obveznosti poplačila terjatev upnikov lahko upravitelj oporeka določene terjatve, toži oziroma vodi sodne in arbitražne postopke v zvezi s spornimi terjatvami, sklepa poravnave pri spornih terjatvah, da zavarovanje za določene terjatve in podobno.
Posledica prenehanja upnikove terjatve zaradi zamude prekluzivnega roka ni izrecno določena. Pravočasnost prijave je bistvena le, če upnikova terjatev upravitelju ni bila ali mu ni mogla biti znana.
Upravitelj ni dolžan zagotoviti ustreznega zavarovanja za sporne terjatve. Ker ne more prisiliti upnika, da vloži tožbo, lahko upravitelj vloži ugotovitveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da določena terjatev ne obstaja.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije, pri tem pa mora upoštevati podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00008706
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3. ZDavP-2 člen 15. ZPP člen 95. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - podpis pooblaščenca - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - pooblastilo
Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.
OZ člen 113, 131/1, 179.. ZDLov-1 člen 10, 51, 52, 52/1, 54, 54/1, 54/4, 54/5, 54/7.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države RS - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - odgovornost za škodo po divjadi - nalet divjadi v motorno vozilo na cesti
Glede na določbo 54. člena ZDLov-1 je za Republiko Slovenijo odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah, predpisana objektivna odgovornost.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - ugasnitev izvršilnega naslova
Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Če je preživninskemu upravičencu zaradi neuspeha v določenem letniku šolanja dana možnost neuspeh popraviti, po tem enkratnem ponavljanju pa upravičenec opravlja študijske obveznosti, ni mogoče sprejeti zaključka, da je izvršilni naslov v času, ko upravičenec ponavlja letnik, ugasnil, saj zakonodaja tako v srednješolskih kot visokošolskih in fakultetnih izobraževalnih programih dopušča enkratno ponavljanje letnika. Ugasnitev izvršilnega naslova je mogoče ugotoviti le v izjemnih primerih.