ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
pristop k dolgu - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - predmet obveznosti - čas izpolnitve - nedoločen rok - zastaranje
Predmet obveznosti toženca je v zadostni meri določljiv, saj zaveza vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. Toženec se je zavezal tožnici do končnega poplačila mesečno izplačevati do 150,00 EUR. Res je, da rok plačila ni določen, kar pa na določljivost in izvršljivost dogovora ne vpliva, saj takšne situacije rešuje določba 289. člena OZ, ki je v obravnavani zadevi povsem uporabljiva.
krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – zdrs na vlažnih ploščicah na vhodu v trgovski center – ravnanje oškodovanca – deljena odgovornost – izvedenec – strokovno znanje
Pomembno v obravnavani zadevi je, da je do nezgode prišlo na vhodu v trgovinski center, kjer je tožniku zdrsnilo na vlažnih ploščicah. Vhod v trgovinski center mora biti tako urejen, da ne drsi in tožeča stranka je dokazala, da bi tožena stranka morala postaviti na drseče ploščice protizdrsno zaščito, kot jo ima sedaj. Ker je tožnik bi primerno obut in hodil normalno, mu ni mogoče očitati sokrivde oziroma premajhne pozornosti.
Pravilna je ugotovitev prvega sodišča, da menica predstavlja verodostojno listino v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ. Protest kot pogoj, da menica postane verodostojna listina, velja le, ko menični upnik v izvršbi nastopa nasproti regresnim zavezancem (v primeru neplačila ali neakcepta). Ne pa tudi v primeru, ko remitent oz. menični upnik uveljavlja menico zoper glavnega meničnega dolžnika, to je akceptanta oz. trasata.
Tožena stranka je solidarni porok in plačnik, zato ima isti ugovor kakor glavni dolžnik. To pa pomeni, da je treba razjasniti vprašanje glede uveljavitve garancije, saj gre za pravno pomembna dejstva. Ker tožena stranka ni sodelovala pri sklepanju pogodbe o izdaji garancije in zato težko pride do podatka ter dokazil o tem, ali je bila garancija uveljavljena in v kakšen obsegu, tudi ni mogoče pričakovati, da bi lahko tožena stranka, v skladu z 212. členom ZPP, specificirala svoje trditve in predložila dokaze. Sodišče prve stopnje bi zato moralo izvesti poizvedbe in s tem toženi stranki omogočiti obravnavanje v postopku. Ker tega ni storilo, je zagrešilo kršitev iz 8. točke 2. odstavka 399. člena ZPP.
Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).
razžalitev – pravica do časti in dobrega imena – ista škoda – nesklepčnost
Tožnik je zatrjeval obseg škode, ki naj bi bila posledica škodnega ravnanja, opisanega v tožbi. Sodišče je bilo po izvedenem dokaznem postopku dolžno oceniti izvedene dokaze in se opredeliti o dokazanosti teh navedb.
zapuščinski postopek – uvedba zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – postopek, če ni premoženja
Ker nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril svoji hčerki, ni predmet zapuščine, pritožnik pa v zvezi z njo tudi ne uveljavlja morebitnih pravic iz naslova dedovanja (npr. prikrajšanja nujnega dednega deleža), in ker pokojni ob smrti ni imel tudi nobenega drugega premoženja, niso podani pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka po njem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083195
OZ člen 82, 82/2, 332, 619, 648, 766, 787. ZPP člen 228, 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZIZ člen 62.
razlaga pogodbe – iskanje skupnega namena pogodbenikov – sporno pogodbeno določilo – nejasno pogodbeno določilo – popravni sklep – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi če je sodišče prve stopnje zapisano pogodbeno določilo štelo za jasno, bi moralo ugotavljati skupni namen pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe. Uporabo 2. odstavka 82. člena OZ bi lahko opustilo samo v primeru nespornosti pogodbenih določil.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
ZIZ člen 29b, 29b/3, 239. ZST-1 člen 6a, 6a/2, 37.
vračilo sodne takse - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev takse - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - dan plačila - izpisek UJP
Plačilo glede na tehnične omejitve v okviru UJP niti ni moglo biti razvidno iz izpiska UJP, ki si ga je priskrbelo prvostopenjsko sodišče. Ta namreč ne vključuje podatkov o plačilu sodne takse na sodni blagajni.
O predlogu za vrnitev plačane takse za pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo (37. člen ZST-1), ker za to ni pristojno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083204
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 299. ZOR člen 324.
nadomestilo za izgubljeno korist – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine – višina nadomestila za izgubljeno korist – upravljanje premoženja – zamudne obresti
Pri ugotavljanju koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel z upravljanjem nepremičnine, je treba upoštevati konkretno nepremičnino in po toženi stranki zatrjevane stroške, ki bi bremenili lastnika, če bi z njo upravljal.
postopek za delitev stvari v solastnini – delitev nepremičnine – prekinitev postopka – spor o predmetu delitve in o velikosti deležev – predhodno vprašanje
Predlagatelj v pravdnem postopku, ki še ni končan, vztraja, da je lastnik nepremičnin parc. št. 1 in 2, vse k. o. X, do celote in glede na to, da nasprotna udeleženka tega nedvomno ne priznava, kar izhaja tudi iz njenih navedb v tej pritožbi, je jasno, da med njima obstaja spor o velikosti lastninskih deležev in predmetu delitve. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – preživnina – stiki – volja otroka – korist otroka – zavrnitev dokazov
Ob ugotovljeni odtujenosti mld. otroka od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. otroka. Natančna in konkretna določitev stikov za mld. otroka, ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, bi bila vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist.
ZIZ člen 17, 38, 38/5, 40, 40/4, 58, 58/1, 58/3, 71, 71/1, 71/1-1, 168, 168/1. SPZ člen 49.
izvršba za izterjavo terjatve na izročitev denarnega zneska – izvršba za izterjavo denarne terjatve – ugovor zoper sklep o izvršbi – odgovor upnika na ugovor zoper sklep o izvršbi – vsebinsko prazen odgovor na ugovor – potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Pojem „izročitev“ denarnega zneska je pojasnjen v izvršilnem naslovu, tako da oznaka dajatvenega tožbenega zahtevka ne dopušča dvoma, da tožnik zahteva, da mu toženka vrne (plača) njegova denarna sredstva, ki jih je položila na devizni hranilni knjižici, ki jih je odprla na svoje ime, na podlagi dogovora s tožnikom. V izvršilnem naslovu navedeno besedo „izroči“ bi bilo mogoče dobesedno razlagati le, če bi bil predmet izročitve v izvršilnem naslovu konkretno opredeljen, na primer s številkami na bankovcih, konkretnim opisom kovancev, starega denarja itd.
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.
pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – dvom o pravdni sposobnosti – strokovno znanje – izvedenec psihiater
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko zanesljivo sklepalo o tem, da je bil tožnik tudi v resnici sposoben razumeti dogajanje na naroku in ob zaslišanju izraziti svojo pravo voljo. Za razjasnitev teh vprašanj bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem psihiatrom.
vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - neupravičena pridobitev - lex specialis - davčni predpisi - samostojna upravna zadeva - matično področje - davčni postopek – upravnopravna zadeva
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka je ena izmed pojavnih oblik neupravičene pridobitve, ki jo kot lex specialis v razmerju do Obligacijskega zakonika posebej urejajo davčni predpisi, v konkretnem primeru ZDavP-2, kot splošni institut davčnega prava, torej kot samostojno upravno zadevo. Odločanje o tem je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek. Ker je tožeča stranka vtoževala vračilo davka, kar kot obliko neupravičene obogatitve specialno ureja davčni predpis in za odločanje v tovrstnih zadevah določa pristojnost davčnih organov, ne gre za civilnopravno razmerje po 1. členu ZPP.
popravni sklep – očitna pisna pomota – datum začetka teka obresti
Sodna praksa pa je že večkrat napolnila pravni standard iz 1. odstavka 328. člena ZPP, med drugim tako, da šteje za odpravljivo napako tudi dejstvo, da je sodišče navedlo napačno letnico oziroma datum začetka teka obresti.