pridržanje osebe – duševno zdravje – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je zelo bolan, napet in vznemirjen ter povezuje stvari med sabo. Razvil je nanašalne in preganjalne blodnje, ne premore bolezenske uvidevnosti ter distance do kateregakoli elementa psihotičnega doživljanja. Preganjalna nanašalna blodnja spreminja njegovo vedenje in ravnanje, doživlja ukazujoče slušne halucinacije s homicidno vsebino, zato predstavlja njegovo stanje ogroženost za okolje, če se ne bi zdravil.
Določbo tretjega odstavka 1034. člena OZ, ki ureja primer učinka pretrganja zastaranja zoper glavnega dolžnika tudi nasproti poroku, si je razlagati tako, da zastaranje pretrga vsako upnikovo dejanje pred sodiščem ali pristojnim organom zaradi ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve glavnega dolžnika.
sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – nepravnomočen sklep
Stališče, da se v primeru, ko se predlaga vpis sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, tak predlog pošlje takoj po izdaji sklepa o zavarovanju in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vpisa, je pravilno. To sledi iz besedila določbe 7. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki ne pogojuje vpisa take odločbe s pravnomočnostjo sklepa, kot je predpisano pri sklepu, izdanem v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je izdalo ta sklep, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opravljanje pravnih poslov
Sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Po 116.členu ZZK-1 spremembe podatkov o imetniku pravice - fizični osebi v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva, pri čemer je povezovalni znak EMŠO.
ZD člen 104, 132, 146, 163, 228, 228/2. ZD 1965 člen 25, 25/2. ZDen člen 78, 78/1.
obseg zapuščine - denacionalizirano premoženje - vstopna pravica - dedna pravica - vračunanje daril v dedni delež - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - vstopna pravica posvojenca dediča
Določba 78. člena Zakona o denacionalizaciji, ki v prvem odstavku določa, da se uvede dedovanje po umrlem glede denacionaliziranega premoženja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, v drugem odstavku pa določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je najmanj nejasna. V tej določbi sta določena dva različna dogodka, ki povzročita uvedbo dedovanja in prehod zapuščine na dediče. Ni dvoma, da je ta ureditev o prehodu zapuščine na dediče drugačna od ureditve v Zakonu o dedovanju.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke.
listina o zavezovalnem pravnem poslu – prepis listine
Za listino o zavezovalnem pravnem poslu, ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu (in sama po sebi ni podlaga za vknjižbo) zadošča, da je priložena v prepisu. Že ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZZK-1 pred novelo, bi torej moralo zemljiškoknjižno sodišče dovoliti predznambo, če je predlogu za predznambo priložena zasebna listina v overjenem prepisu.
ZPP člen 18, 18/1, 19, 19/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – upravni spor - upravni akt
Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru ZSPDSLS.
Sodišče za začasnega skrbnika zapuščine imenuje osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Začasni skrbnik zapuščine je lahko tudi eden od dedičev, pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Po oceni pritožbenega sodišča oseba, ki jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo za skrbnika zapuščine, izpolnjuje navedene kriterije.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069984
ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 318. ZNP člen 4.
posebna revizija – vročitev predloga za imenovanje revizorja v odgovor – pravica do izjave v postopku imenovanja posebnega revizorja
Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah in predlaganih dokazih drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči.
Naročnik „adaptacije in prenove gradbenega objekta za proizvodnjo“ ni razbremenjen dolžnosti, da zagotovi ustrezno varnost naročenih del. Izvajalec del sicer odgovarja za svoje delavce, vendar pa to ne pomeni, da sme naročnik del pri naročanju konkretnih opravil preskočiti z osnovno pogodbo določeno osebno komunikacijsko in hierarhično raven. Kakršnakoli dodatna ali specifična dela je treba naročiti pri isti osebi, ki je sodelovala pri sklepanju osnovne pogodbe in se dogovarjala o njeni konkretni vsebini.
Dokazovanje dejstev je v našem pravnem sistemu prosto. Katerokoli odločilno dejstvo se lahko dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069981
OZ člen 125, 125/1. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 226, 226/3.
zastopnik družbe – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – škodljiva pogodba
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki. Dejanja organov vodenja, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Pogodba, ki jo je sklenil v imenu družbe korporacijski zastopnik v mejah svojih pooblastil, je veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve za zastopanje. Ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o neveljavnosti pogodb pa iz toženkinih trditev ne izhaja zaključek, da bi šlo za fiktivno oziroma neobstoječo ali neveljavno pogodbo.
Če delo na projektu spada med dela in naloge delovnega mesta tožnika kot direktorja tožene stranke, ki se opravlja v okviru delovnega časa, mu za to delo dodatno plačilo ne gre.
Materialno podlago za odločitev predstavljata določbi 59. in 60. člena ZNNZ, po katerih se postopek za odmero odškodnine za nacionalizirano nepremičnino začne po pravnomočnosti odločbe komisije za nacionalizacijo o ugotovitvi predmeta nacionalizacije. Zoper odločbo o odškodnini ni mogoča pritožba in ne upravni spor, prejšnji lastnik nacionalizirane nepremičnine in občina, v kateri leži nepremičnina, pa lahko zahtevata v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odškodnini, da odmeri odškodnino sodišče. O zahtevi za odmero odškodnine odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Tožnik je imel možnost, da bi pred sodiščem v nepravdnem postopku terjal drugačno določitev odškodnine v kolikor je smatral, da odmena ne ustreza realni vrednosti zemljišč, nasprotno pa v predmetnem pravdnem postopku ni pa mogoče na novo terjati že določene odškodnine.
obrazložitev sodbe – izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno založenem predujmu
Sodišču prve stopnje se v obrazložitvi sodbe ni potrebno opredeljevati o posameznih procesnih ugovorih strank med postopkom, torej tudi ne o ugovoru, da določenega dokaza ne bi smelo izvesti zaradi prepozno založenega predujma.
Ko je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke kljub prepozno založenemu predujmu, ni kršilo določbe 3. odstavka 153. člena ZPP, po kateri sodišče opusti izvedbo dokaza, če predujem za njegovo izvedbo ni založen v roku.
ZPP člen 213, 213/2. ZIZ člen 257, 257/1, 257/2, 270.
zavarovanje s predhodno odredbo
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.