začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ni nezakonit, četudi ga je sodišče prve stopnje izdalo, preden je potekel tridnevni rok, ki ga je dalo na voljo tožniku, da dopolni predlog za izdajo začasne odredbe. Pri tem je treba upoštevati, da je sodišče prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe moralo odločiti v roku 3 dni (po tem, ko je prejelo sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila prvotna odločitev razveljavljena), da je tožnika na dopolnitev pozivalo po nepotrebnem in da ga je pozivalo s sklepom procesnega vodstva, na katerega ni bilo vezano.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sestopanje s tovornega vozila sicer ni nevarna dejavnost, pa tudi običajne stopnice na tovornih vozilih niso nevarna stvar. Lahko pa takšne postanejo v posebnih okoliščinah, kot so bile tudi v konkretni zadevi, ko je tožnik sestopal po gladkih kovinskih stopnicah z višine 1,7 metra. Stopnice so bile postavljene pravokotno na kabino tovornjaka, bile so spolzke zaradi razlitih tekočin oz. madežev, ki niso bili vidni s prostim očesom. Za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca po takšnih stopnicah, je objektivno odgovorna tožena stranka.
Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu Ustave RS je za odškodninsko odgovornost države bistvene ugotovitve ali gre za protipravno ravnanje njenega organa ali oseb in ali obstaja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo. Prvo predpostavko določa že sama ustavna določba, druga pa je nujni element civilnega odškodninskega delikta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Četudi tožnik ni bil tako vinjen, da dela ne bi mogel opravljati (ampak je delo opravil, tako kot mu je bilo naročeno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi vinjenosti na delovnem mestu) zakonita.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 143, 143/1.
subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tako razlog kot storilca ugotovila bistveno pred prejemom pisnega zagovora tožnice in sicer že tedaj, ko je tožnico obvestila o začetku postopka izredne odpovedi ter ji posredovala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor oz. ko je zoper tožnico (in njenega pooblaščenca) vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 143. člena KZ-1. Pisna obdolžitev ima vsebinsko povsem enake očitke glede storitve hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki navedenega kaznivega dejanja, kot jih je kasneje vsebovala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Isto pa velja za kazensko ovadbo. Glede na navedeno rok za podajo odpovedi ni začel teči šele s podajo zagovora (prejemom pisnega zagovora), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je prepozna in zato nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Zgolj zato ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila matrik usposobljenosti delavcev, ni mogoče šteti, da ni pravilno uporabila kriterijev za izbiro presežnih delavcev in da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je reorganizacija oz. zmanjšanje števila svetovalcev uprave potrebna, ampak samo ugotavlja, ali je potreba po tožnikovem delu na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalca uprave prenehala, torej ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega poslovnega razloga.
Ravnanje tožnika, ki se je v času bolniškega staleža udeležil obravnave pred delovnim sodiščem (v sporu, v katerem se je presojala zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožnik ni kršil navodil osebnega zdravnika ali specialista. V bolniškem staležu je bil zaradi psihičnih težav, zaradi narave teh težav pa ni bila priporočljiva popolna izolacija, ampak je bilo pomembno, da se je tožnik aktivno vključeval v življenje.
božičnica - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodb
Izplačilo božičnice je bilo v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med strankama, vezano na izplačilo božičnice ostalim zaposlenim v družbi. Izplačilo je bilo odvisno od doseženega dobička ter odločitve pristojnega organa (uprave), da se božičnica izplača. Uprava tožene stranke je sprejela sklep, da se nobenemu od zaposlenih za leto 2009 ne izplača božičnica, zato tudi tožnik ni upravičen do izplačila božičnice.
Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 2, 2/1. ZDen člen 1, 3, 3-20, 5, 52, 54, 54/1, 54/1-1, 56, 56/1, 72. ZIKS člen 145, 145.a, 145.č. ZNP člen 17. ZPP člen 1, 2.
O vrnitvi premoženja, podržavljenega na podlagi odloka AVNOJ, se skladno z določbo 20. točke 3. člena v zvezi s 1. členom ZDen odloča v denacionalizacijskem postopku. Za odločanje o denacionalizaciji premoženja, kakršno je bilo podržavljeno v konkretnem primeru, je v 1. točki prvega odstavka 54. člena ZDen predpisana pristojnost upravne enote.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje
Obvezno kolektivno upravljanje določenih pravic pomeni, da se pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. Ta obveznost velja za vse vpletene: za avtorje, za uporabnike, za kolektivno organizacijo.
upravljanje stečajne mase – soglasje k poslom upravljanja – sklenitev sodne poravnave – nedopustnost predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave – zavrženje predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave
Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev. Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070005
OZ člen 131. ZPP člen 2, 2/1, 212.
odškodninska odgovornost – nastanek in višina škode – trditveno in dokazno breme
Ker je tožena stranka obrazloženo prerekala vtoževane stroške popravila, ki temeljijo na računu, se je zaradi takšnega ugovora trditveno in dokazno breme spet prevalilo na tožečo stranko. Ker pa v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni pojasnila niti ni predložila dokaza, da so bile opravljene storitve in zamenjani deli, zajeti v računu A11, namenjeni prav odpravi škodnih posledic dogodka z dne 25. 02. 2005 v vtoževani višini, kot izhaja iz predloženega računa, je tudi v tem delu sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSK0005035
ZIZ člen 15, 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272-2, 272/3. ZGD člen 394.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - korporacijska upravičenja
V obravnavanem primeru ne gre zgolj za vprašanje izgube premoženjskopravnih korporacijskih upravičenj obeh upnikov zaradi ravnanja dolžnika, ampak lahko pomeni tudi spremembo položaja upnikov v družbi in izgubo vpliva (iz večinskega delničarja v manjšinskega, brez odločujočega vpliva), kar pa po mnenju pritožbenega sodišča lahko pomeni težko nadomestljivo škodo.
Ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka, nezakonita, je tožnik upravičen do vtoževane pogodbene kazni po panožni kolektivni pogodbi.
V okviru splošnih pravil o izpolnitvi, 1. odst. 271. čl. OZ določa, da lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Pri tem preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega: na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes (275. čl. OZ: subrogacija po zakonu), ali pa, poleg tam navedenega primera, na podlagi pogodbe, sklenjene pred izpolnitvijo med dolžnikom in izpolniteljem (2. odst. 274. čl. OZ).
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – kapitalska neustreznost – nelikvidnost – prezadolženost – neizvajanje zakonsko predvidenih ukrepov – predpostavke odškodninske odgovornosti
Člani uprave in nadzornega sveta na predmetni pravni podlagi ne odgovarjajo za nastop slabega finančnega stanja (kapitalska neustreznost, nelikvidnost ali prezadolženost), temveč za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko tako stanje že nastopi. V tem oziru se presoja protipravnost njihovega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa morajo biti izpolnjene še naslednje predpostavke: začetek stečajnega postopka, vzročna zveza (se domneva) in nastanek škode (višina se domneva). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje mora tožeča stranka dokazati začetek stečajnega postopka (to je v zadevi nesporno ugotovljeno), protipravnost ravnanja tožencev in nastanek škode. V okviru predpostavke protipravnosti pa mora biti primarno izkazano, da je v podjetju prišlo do kapitalske neustreznosti, nelikvidnosti ali prezadolženosti.
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Verjeti je tožniku, da izrečena žaljivka v kulturi naroda, iz katerega tožnik izhaja ter v okoliščinah, v katerih je bila izrečena, predstavlja za tožnika ponižanje in čustveno prizadetost. Četudi prizadetost ni mogla biti niti intenzivna niti dolgotrajna, je upravičen do odškodnine, ki seveda ne more biti visoka. Zahtevana odškodnina 200,00 EUR (0,20 povprečne plače v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje), predstavlja po presoji pritožbenega sodišča primerno denarno odškodnino.
sodba na podlagi odpovedi – opravičenost izostanka z naroka
Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek, mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka.