URS člen 68. ZIZ člen 168. ZPP člen 181. ZFPPod člen 27. ZPPLPKEU člen 3,4.
pravni interes – ugotovitvena tožba – možnost tujcev, da na ozemlju RS pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah
Tožnica je pravni interes za vložitev predmetne tožbe izkazala že s pravnomočnim napotitvenim sklepom, pravdno sodišče pa bi, v kolikor bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 168. člen ZIZ.
nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo tožena in četrto tožena stranka, izhaja, da prvo toženka četro toženki proda svoj solastninski delež do 1/1 nepremičnine parc. št. 1017/5 k.o. X., na kateri stoji tudi vezni trakt, za katerega tožeča stranka trdi, da je ostal v njeni lasti. V skladu s 7. členom pogodbe pa je prvo toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice četrto toženke na tej nepremičnini v celoti do 1/1. Ob upoštevanju domneve dobrovernosti četrto toženke, načela zaupanja v zemljiško knjigo in določila 244. člena ZZK-1, po katerem izbrisna tožba proti tretji dobroverni osebi ni dovoljena, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku
Pravdno sodišče mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZIZ člen 25, 25/1. ZGD-1 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenika
Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.
Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.
Dediči vstopijo v položaj zapustnika. To pomeni, da proti dolžniku neposredno uveljavljajo denarno terjatev. Nobenega razloga ni, da bi morali dolžnika tožiti na ugotovitev, da terjatev spada v zapuščino. Za takšno tožbo tudi nimajo pravnega interesa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069462
ZPP člen 165, 165/2, 166, 343. OZ člen 82, 82/1, 435, 990, 991.
konzorcijska pogodba – sporazum o skupni gradnji – joint venture – družbena pogodba – razlaga pogodbe – pogodbena kazen – solidarna odgovornost – prodajna pogodba - pravni interes za pritožbo
Bistvo in osnovni namen joint venture pogodb pri javnem naročilu je v tem, da partnerji skupno uspešno izvedejo naročilo in so po izvedbi naročila upravičeni do delitve koristi (dobička od celotnega posla), ki se doseže z delovanjem družbe, ne pa do povrnitve celotne vrednosti svojega prispevka. V tem delu taki sporazumi izkazujejo pravne značilnosti družbene pogodbe.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju – plačilo stroškov
V skladu s pogodbo o upravljanju je lastnik tisti, ki je dolžan tožeči stranki sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na upravljanje, še zlasti na delitev stroškov vzdrževanja in obratovanja stanovanjske hiše. Tega toženec ni storil, saj tožeča stranka tako o njegovih razpolaganjih s stanovanjem ni bila obveščena. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pokojnemu tožencu utemeljeno izstavila vtoževane račune in zahtevala plačilo stroškov za stanovanje.
Sodišče prve stopnje je obravnavani sklep o zaznambi izbrisne tožbe izdalo na podlagi 245. čl. ZZK-1, ki določa, da se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069474
ZPP člen 274. ZOR člen 372, 372/2.
pogodba o prodaji na kredit – neposredno izvršljiv notarski zapis – dajatveni zahtevek - pravni interes – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, saj ima glede postavljenega tožbenega zahtevka že izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga izvršbo.
Tožeča stranka v postopku niti ni zatrjevala, da je odstopila od pogodbe zaradi njene neizpolnitve. Trdila je le, da je tožena stranka v letu 2001 prenehala s plačevanjem obrokov leasinga, tako da ni plačala trinajstih zadnjih obrokov, zaradi česar jo je z opominom z dne 11. 11. 2001 pozvala, da plača še zadnje neplačane obroke. Glede na navedeno gre pri zahtevku tožeče stranke, ki vtožuje še zadnjih trinajst neplačanih leasing obrokov, za izpolnitveni zahtevek po navedeni pogodbi in ne za kondikcijski zahtevek zaradi odstopa od pogodbe.
posojilna pogodba na odpoklic – začetek teka zastaranja
Za začetek teka zastaranja je praviloma odločilna dospelost terjatve, obstajajo pa izjeme. Ena izmed izjem je, ko je dospelost vezana na aktivnost upnika, na primer na njegov opomin, poziv ali tako kot v obravnavanem primeru na odpoklic kredita. V navedenem primeru bi bil namreč zaradi upnikove neaktivnosti izničen pomen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja, saj bi bila začetek teka zastaranja in posledično zastaranje negotova.
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi brez izvedenca ugotovilo obseg zdravljenja poškodovanega zapestja (telesne bolečine, trajne posledice), ker je tožnica v nesreči dobila tudi zvin vratne hrbtenice, za katero škoda ni krita.
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Če sodišče izda zamudno sodbo, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od njenega prejema.
ZZK-1 člen 31, 3, 3/1, 3/1-5. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
sodna taksa – predznamba lastninske pravice – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – identifikacijski znak zemljiške parcele
Izrek upravne odločbe, na podlagi katere se predlaga predznamba lastninske pravice na nepremičnini, mora vsebovati označbo nepremičnine s potrebnim identifikacijskim znakom.
SPZ člen 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 9, 38.
priposestvovanje - dobrovernost
Ker je imela tožeča stranka kot zadruga ob uveljavitvi ZZad pravico uporabe na sporni nepremičnini, imela pa jo je tudi v posesti vso od leta 1963, je priposestvovalna doba začela teči vsaj od leta 1992 in se je do uveljavitve SPZ iztekla.
zaznamba izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1.
Če je sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta vpisa dovoljena, kasneje zaradi ugovorov podanih v izvršilnem postopku razveljavljen ali če pride do umika izvršilnega sredstva, je v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
ZASP člen 153, 156, 157, 163. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife
Za veljavno sprejetje Pravilnika 06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Če je tožnik po uveljavitvi ZASP-B poskušal doseči spremembo veljavne tarife, pa mu to zaradi nepripravljenosti organizacij uporabnikov ni uspelo, je imel možnost sprožiti postopek za presojo ustavnosti zakonske ureditve.
ZOR člen 103. ZZKat člen 15. Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih meja parcel člen 9.
zemljiški kataster – urejanje mej – mejna obravnava – mejni ugotovitveni postopek – dogovor o poteku meje – napake volje – ničnost dogovora o poteku meje – pasivna legitimacija geodetske uprave – podpis dogovora o poteku meje v mejnem ugotovitvenem postopku
Upravni organ (geodetska uprava) je vodil mejni ugotovitveni postopek in posredoval pri dogovarjanju o poteku posestnih meja. Ni pa udeleženec obligacijskega razmerja, ki s sporazumom o ugotovitvi in zamejičenju meje nastane med mejaši, zato ni pasivno legitimiran v postopku zaradi ugotavljanja ničnosti tega sporazuma.
Ni res, da so vse, v mejnem ugotovitvenem postopku vzpostavljene mejne točke v medsebojni odvisnosti. Meja med dvema parcelama je opredeljena s katastrskimi točkami in njihovo lego dogovarjajo lastniki parcel, ki se stikajo, na pa tudi lastniki drugih, okoliških parcel.
pobotanje v pravdi - zunajpravdno pobotanje - prenehanj terjatve
Od pravdnega pobotanja je potrebno razlikovati zunajpravdno pobotanje v času njenega trajanja. Vsak dolžnik namreč lahko tudi med trajanjem pravde izpolni svojo obveznost in to na kakršenkoli način, tudi z zunajpravdnim pobotanjem.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066596
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – vsota doseženih kazenskih točk – čas storitve prekrška – pravnomočnost odločbe
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju treh let, le čas storitve prekrškov.