ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 362, 362/1, 363, 363/1, 365, 365-1. ZIZ člen 53, 53/1, 268. OZ člen 255, 255/1, 255/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe – nova obravnava pred drugim sodnikom
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je torej neplačevitost dolžnika. Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje niso podani.
služnost - služnost hoje in vožnje – pariranje vozil – priposestvovanje – družbena lastnina
Hoja in vožnja ne implicira tudi parkiranja vozil. Pomeni vsebinsko oziroma namensko drugačno – večjo obremenitev služečega zemljišča v korist gospodujočega zemljišča, saj omogoča služnostnemu upravičencu trajnejšo neprekinjeno uporabo služečega zemljišča ob zasedbi zemljišča s parkiranim vozilom. Zato služnostne pravice parkiranja ni mogoče subsimirati pod služnostno pravico hoje in vožnje.
Kasneje uveljavljena določba ZTLR, je takšno sistemsko intencijo uzakonila s prepovedjo pridobivanja stvarnih služnosti na podlagi priposestvovanja le v tistih primerih, ko temeljna lastnina – družbena lastnina zaradi varstva družbenih sredstev oziroma dela s temi sredstvi v družbenopravnih osebah ni smela biti na noben način okrnjena. Med takšna nekdanja družbena sredstva pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogla spadati parcela, preko katere je bil zgolj možen dostop do stanovanjske hiše, in že na prvi pogled ni služil delu delavcev oziroma poslovanju družbenopravne osebe, temveč podobno kot v primerih funkcionalnih zemljišč le stavbam, ki so v lasti fizičnih oseb in na katerih so te imele pravico uporabe.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0068599
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 86, 88, 140, 140/1, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – vrednotenje delnic nenominiranega kapitala v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – pogodba o prenosu delnic – ničnost pogodbe – neupravičena pridobitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno – ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062670
ZPP člen 315. OZ člen 131. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 6, 12, 12/2.
javno kopališče – bazen – padec v dezinfekcijskem bazenčku – zdrs na klančini dezinfekcijskega bazenčka – krivdna odgovornost upravljalca kopališča– objektivna odgovornost – soodgovornost oškodovanca – soprispevek oškodovanca - upravljalec javnega kopališča
Dezinfekcijski bazen ni nevarna stvar oziroma da hoja po njem ne predstavlja nevarne dejavnosti.
2. odstavek 12. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen določa, da mora drsnost talnih oblog v bazenčkih za noge ustrezati predpisanemu standardu. Temu v konkretnem primeru toženka ni uspela zadostiti, torej ni ravnala z dolžno skrbnostjo in je krivdno odškodninsko odgovorna za tožnici (pri padcu) nastalo škodo. Soprispevek tožnice (neprimerna hoja) k nastanku škode je 20%.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.
odškodnina za nepremoženjsko škodo –telesne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – degenerativne spremembe – vzročna zveza
Padec ni povzročil in ne poslabšal tožničinega bolezenskega stanja v zvezi s prirojenimi težavami s hrbtenico. Zato ni mogoče govoriti o vzročni zvezi med težavami tožnice v zvezi z njimi in škodnim dogodkom.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske zveze zgradili družinsko stanovanjsko hišo, z njeno izgradnjo pa na podlagi določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice in na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR ustvarili skupno premoženje oziroma je navedena nepremičnina po zakonu postala njuna skupna last. Zaradi tega vrnitev stvari v naravi (solastninskega deleža navedene parcele) ni več možna; poseg v nepremičnino, katere del je bil predmet darilne pogodbe, je bil namreč zaradi gradnje tako obsežen, da je nastala nova stvar, posledično pa tožnik ni upravičen zahtevati vrnitve darila (zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve), temveč le nadomestitev vrednosti (pa naj gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi odpadle podlage ali iz naslova vračanja daril po 84. členu ZZZDR).
Zakonec (v obravnavanem primeru tožnik), ki je drugemu dal darilo, katerega vrnitev bi sicer lahko uveljavljal v skladu s 84. členom ZZZDR, ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR; v takem primeru lahko (ob delitvi skupnega premoženja) zahteva tudi „vrnitev darila“ na tak način, da zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju. Obseg dejanskih prispevkov zakonca iz njegovega posebnega premoženja (premoženja, ki ga ne dobi z delom) ne vpliva na naravo skupnega premoženja, pač pa vpliva kvečjemu na velikost deleža na skupnem premoženju.
zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – prodaja nepremičnine na javni dražbi
Kolikor je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v izročitvi nepremičnine kupcu dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe na nepremičnini.
Tožena stranka je bila kot koncertni organizator uporabnica avtorskih del. Njena temeljna dolžnost v razmerju do avtorja oziroma tožeče stranke kot kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic je bila dolžnost pridobitve pravic in plačila. Ta dolžnost je eno temeljnih načel avtorskega prava, ki je opredeljeno predvsem v 21. členu in prvem odstavku 81. člena, za kolektivno upravljanje še dodatno v 157. členu in ponovno v prvem odstavku 159. člena ZASP. Če uporabnik ne pridobi pravic in ne plača nadomestila, jih krši in nosi vse posledice.
Kolektivna organizacija nadomestilo prisilno izterja kot verzijo, kot odškodnino ali kot civilno kazen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – valorizacija delnih plačil
Pri delnem plačilu ni pomembno le, kakšen nominalni znesek je bil plačan, ampak predvsem v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje. Upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal in (morebitno) obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti, pa je mogoče doseči le z valorizacijo delnega plačila.
razmerja med starši in otroci – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca - listine v tujem jeziku
Obseg otrokovih potreb (izraženih v denarju) sodišče objektivizira z višino potreb otroka primerljive starosti, pri tem pa upošteva še posebnosti konkretnega primera. Oporo za objektivizacijo potreb sodišču daje okvirna specifikacija življenjskih stroškov za konkretnega otroka.
Sodišče brez soglasja strank dokazne ocene ne sme opreti na listine v tujem jeziku.
dokazovanje z listinami – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo
Na glavni obravnavi je bil toženec opozorjen na predložitev dokazov za svojo trditev „da je do sedaj vse vrnjeno“. Če je imel listino, ki jo prilaga k pritožbi, na glavni obravnavi, bi to listino kot dokaz o delnih plačilih oziroma o celotnem plačilu, moral predložiti. Materialno pravdno vodstvo sodišča v smislu določbe 285. člena ZPP je bilo zadostno. Toženčeva krivda torej je, da dokaza ni predložil do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, zato pritožbeno sodišče šele k pritožbi priloženega dokaza ni upoštevalo.
plača - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - zamuda - plačilni dan
Plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja oz., če je plačilni dan dela prost dan, najkasneje prvi naslednji delovni dan. To pomeni, da delodajalec pride v zamudo šele naslednji dan po preteku plačilnega obdobja, to je 19. dne v mesecu, oz. naslednji dan po prvem delovnem dnevu, če je bil plačilni dan dela prosti dan. Od tega dne dalje je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
subjektivna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – fizični napad
Tožnici nihče ne oporeka, da bi lahko utrpela z njene strani zatrjevane poškodbe na enega od načinov, ki jih sama zatrjuje. Vendar je to glede na zaključek, da ni uspela dokazati zatrjevanega škodnega dogodka kot protipravnega ravnanja toženca, za odločitev o tožbenem zahtevku irelevantno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062677
ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija – exceptio illegalis
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.
nedopustnost izvršbe – lastnina tretje osebe na predmetu izvršbe - priposestvovanje
Tožnica je lastninsko pravico pridobila izvirno s priposestvovanjem, torej na podlagi samega zakona. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je v takem primeru zgolj deklaratorne narave, zato ni pomembno, kdaj se je tožnica vknjižila. Bistveno je pač, da so se zakonski pogoji za priposestvovanje (več kot desetletna dobroverna zakonita posest) stekli še pred začetkom izvršbe. Zato je je obravnavana izvršba nedopustna.
posestno varstvo – kriteriji posesti – parkirna mesta
Iz tožbenih trditev tožnikov izhaja, da so bili oni tisti, ki so skozi daljši čas redno uporabljali parkirišče. Pri tem je bistveno, da ni bilo uveljavljeno motenje posesti na določenem parkirnem prostoru za določenega prebivalca P., temveč na celotnem parkirišču, ki ga sestavljajo posamezni parkirni prostori. Tožnike bi potemtakem lahko razumeli kot celoto, kot skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču. Takšna fizična oblast nad sporno nepremičnino je zagotovo zunanje vidna in trajna, nikoli pa ne bi mogla v celoti zadostiti kriterijema dostopnosti in izključnosti, kot ju tolmači sodišče prve stopnje. Normalno je namreč, da ljudje hodijo vsak dan v službo in po drugih dnevnih opravkih in če kot sredstvo prevoza uporabljajo avtomobil, potem bo parkirišče moralo biti določen čas prazno oziroma bodo prosta vsaj določena parkirna mesta v sklopu parkirišča. Čeprav torej obstaja verjetnost, da na teh parkirnih prostorih v tem času parkirajo tudi avtomobili ljudi, ki ne prebivajo na zgoraj omenjenih naslovih, to ne more pomeniti, da tožniki niso oziroma ne morejo biti posestniki tega parkirišča.