Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka predložiti dejanske pogodbe, ki jih zaradi nesreče ni uspela realizirati, je napačno.
odmera nagrade odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
V konkretnem primeru je odvetnica, prejela sklep o določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v varovanem oddelku, pregledala dokumentacijo, prisotna je bila tudi na naroku in se je opredelila do podanega mnenja izvedenca. Pritožnica ima zato prav, da ne gre za postopek, opisan v tar. št. 3101 ZOdvt.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
ZPP člen 104, 108, 226, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
listine v tujem jeziku
Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost šole – športna vzgoja - skok čez kozo – dolžno nadzorstvo
Šola za škodo, ki jo mladoletnik utrpi pri uri športne vzgoje, ne odgovarja, če dokaže, da je bilo nadzorstvo nad mladoletnikom opravljano na dolžni način ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu ter da je učitelj v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti skladen s konkretnim ustrojem življenja. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke v delu, ki se nanaša na enodnevni stik ob petkih in odločitev o stikih v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, ki naj ugotovi, kateri dan v tednu najbolj ustreza staršem in otroku za določitev enodnevnega stika med tednom.
služnost - služnost hoje in vožnje – pariranje vozil – priposestvovanje – družbena lastnina
Hoja in vožnja ne implicira tudi parkiranja vozil. Pomeni vsebinsko oziroma namensko drugačno – večjo obremenitev služečega zemljišča v korist gospodujočega zemljišča, saj omogoča služnostnemu upravičencu trajnejšo neprekinjeno uporabo služečega zemljišča ob zasedbi zemljišča s parkiranim vozilom. Zato služnostne pravice parkiranja ni mogoče subsimirati pod služnostno pravico hoje in vožnje.
Kasneje uveljavljena določba ZTLR, je takšno sistemsko intencijo uzakonila s prepovedjo pridobivanja stvarnih služnosti na podlagi priposestvovanja le v tistih primerih, ko temeljna lastnina – družbena lastnina zaradi varstva družbenih sredstev oziroma dela s temi sredstvi v družbenopravnih osebah ni smela biti na noben način okrnjena. Med takšna nekdanja družbena sredstva pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogla spadati parcela, preko katere je bil zgolj možen dostop do stanovanjske hiše, in že na prvi pogled ni služil delu delavcev oziroma poslovanju družbenopravne osebe, temveč podobno kot v primerih funkcionalnih zemljišč le stavbam, ki so v lasti fizičnih oseb in na katerih so te imele pravico uporabe.
Tožeča stranka je v tožbi uspela z zahtevkom v višini 4.435,00 EUR (zahtevala je 9.385,00 EUR), kar pomeni 47 %. Tožena stranka je z zahtevkom po nasprotni tožbi v celoti propadla, kar pomeni, da uspeh tožeče stranke v tem pravdnem postopku znaša 73,5 %.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0068599
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 86, 88, 140, 140/1, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – vrednotenje delnic nenominiranega kapitala v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – pogodba o prenosu delnic – ničnost pogodbe – neupravičena pridobitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno – ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
Tožena stranka je bila kot koncertni organizator uporabnica avtorskih del. Njena temeljna dolžnost v razmerju do avtorja oziroma tožeče stranke kot kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic je bila dolžnost pridobitve pravic in plačila. Ta dolžnost je eno temeljnih načel avtorskega prava, ki je opredeljeno predvsem v 21. členu in prvem odstavku 81. člena, za kolektivno upravljanje še dodatno v 157. členu in ponovno v prvem odstavku 159. člena ZASP. Če uporabnik ne pridobi pravic in ne plača nadomestila, jih krši in nosi vse posledice.
Kolektivna organizacija nadomestilo prisilno izterja kot verzijo, kot odškodnino ali kot civilno kazen.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Ker so tožniki tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe niso vložili pravočasno, v 30 dnevnem prekluzivnem roku, je sodišče prve stopnje njihovo tožbo pravilno zavrglo.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 362, 362/1, 363, 363/1, 365, 365-1. ZIZ člen 53, 53/1, 268. OZ člen 255, 255/1, 255/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe – nova obravnava pred drugim sodnikom
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je torej neplačevitost dolžnika. Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje niso podani.
URS člen 125, 165. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 109.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljivejši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062670
ZPP člen 315. OZ člen 131. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 6, 12, 12/2.
javno kopališče – bazen – padec v dezinfekcijskem bazenčku – zdrs na klančini dezinfekcijskega bazenčka – krivdna odgovornost upravljalca kopališča– objektivna odgovornost – soodgovornost oškodovanca – soprispevek oškodovanca - upravljalec javnega kopališča
Dezinfekcijski bazen ni nevarna stvar oziroma da hoja po njem ne predstavlja nevarne dejavnosti.
2. odstavek 12. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen določa, da mora drsnost talnih oblog v bazenčkih za noge ustrezati predpisanemu standardu. Temu v konkretnem primeru toženka ni uspela zadostiti, torej ni ravnala z dolžno skrbnostjo in je krivdno odškodninsko odgovorna za tožnici (pri padcu) nastalo škodo. Soprispevek tožnice (neprimerna hoja) k nastanku škode je 20%.
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni ničen zgolj zato, ker ga je sklepala podružnica matične banke.
Pri zaznambi izvršbe gre namreč za vpis, ki je po svojih učinkih bliže vknjižbi, kot pa zaznambi. Po 2. odst. 170. člena ZIZ in 2. odst. 87. člena ZZK-1 z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Vknjižba tako pridobljene zastavne pravice, ki se sicer izvede po uradni dolžnosti, tako ni pogoj za njeno pridobitev. V kolikor se torej dovoli zaznamba izvršbe, že tak vpis (praviloma) povzroči nastanek zastavne pravice in s tem omejitev lastninske pravice. Tožeči stranki zato zgolj s sklicevanjem, da gre za zaznambo (izvršbe) in ne za vknjižbo, ni mogoče odrekati pravice do vložitve izbrisne tožbe.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPIZ-1 člen 102, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - rok za podajo odpovedi - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tudi kadar se delavcu invalidu poda redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), začne rok za podajo odpovedi teči, ko se delodajalec seznani z mnenjem komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.