Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka predložiti dejanske pogodbe, ki jih zaradi nesreče ni uspela realizirati, je napačno.
osnovni seznam preizkušenih terjatev – izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah – rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev – podaljšanje roka – načelo hitrosti postopka
Ker je upravitelj pred potekom enomesečnega roka za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev podal zahtevo za podaljšanje roka za predložitev seznama preizkušenih terjatev, mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom rok podaljšalo za en mesec, kot je predvideno v 2. odst. 61. člena ZFPPIPP.
javni uslužbenec - vojak - prikrajšanje pri plači - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - izobraževanje - sodno varstvo
Tožnik je pravico, da opravlja delo na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe, pridobil le pod pogojem, da se izobražuje in da to izobraževanje zaključi najkasneje do 14. 1. 2009 (26. člen ZObr-D). Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka po poteku tega roka tožnika ni razporedila na drugo delovno mesto v šestih mesecih, tožnik ni pridobil pravice, da ostane razporejen na prejšnjem delovnem mestu, za katerega ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse – zvišanje tožbenega zahtevka
Po določbi prvega odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - brezposelna oseba
Začasna nezmožnost za delo (bolniški stalež) brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, na katerem je tožnik nazadnje delal, temveč glede na to, ali je tožnik, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko Zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
ZPP člen 154, 154/1, 158. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde – umik tožbe – pravdni stroški
Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, na podlagi določbe osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, vsled česar je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Tožeča stranka se zoper zavrženje tožbe ne pritožuje. Pritožbeno sodišče bi trditve o tem, da ji je tožena stranka neutemeljeno povzročila pravdne stroške, presojalo le, v kolikor bi se tožeča stranka pritožila tudi zoper odločitev o zavrženju tožbe.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, ker naj bi tožnik kršil navodila zdravnika, ni utemeljena. Tožnik je imel sicer res predpisano, da mora biti v času zdravljenja doma in mirovati, kar pa ne pomeni, da bi moral biti ves čas v svojem stanovanju (sobi v nastanitvenem domu), ampak se je lahko sprehajal po domu do sosednjih sob in do dvorišča, saj to ni poslabšalo njegovega zdravstvenega stanja.
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 80, 80/1, 80/1-4, 81, 81/5.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - božičnica
Za odločitev o višini povračila stroškov prevoza na delo in z dela je bistveno, ali na poti od kraja prebivališča tožnice do kraja, kjer opravlja delo, obstaja javni prevoz v časovno sprejemljivih okvirih. Pri tem je bistveno tudi, kakšna je časovna izguba delavca, če tak javni prevoz uporablja.
Če dolžnost izplačila božičnice ni dogovorjena s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, ni pravne podlage za ugotavljanje pogojev oz. meril za pridobitev te pravice.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – primopredaja poslov - prepoved reformatio in peius
Tožena stranka je tožbo prejela 31. 01. 2011. Rok za odgovor na tožbo se je iztekel 02. 03. 2011. Upoštevaje navedeni ugotovitvi se navedbe o nekajdnevni primopredaji dela v mesecu januarju izkažejo kot očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamude za vložitev odgovora na tožbo (do 02. 03. 2011) namreč ni mogoče upravičiti s primopredajo poslov, ki naj bi potekala nekaj dni v januarju, potem ko je tožena stranka sodno pošiljko prejela (navedenega dejstva ne napada) in je imela še najmanj mesec dni časa, da na vlogo/tožbo odgovori.
Četudi je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, namesto pravilno zavrnilo, bi sprememba odločitve v izpodbijanem sklepu (iz zavrženja v zavrnitev) pomenila odločitev v škodo tožene stranke.
V primerih, kadar sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla (kot je to v zadevnem primeru), menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna, vezana na temeljni posel. Tožena stranka je zato zoper tožečo ohranila vse ugovore iz temeljnega posla, tudi ugovor zastaranja. Od pogodbi zveste stranke ni mogoče zahtevati, da poda odstopno izjavo že ob prvi zamujeni oz. neizpolnjeni obveznosti, ampak lahko odstopi v primernem času po katerikoli neizpolnitvi zaporedne obveznosti. Zapadlost neplačanih obrokov pred odstopom od pogodbe se ugotavlja za vsako posamezno dajatev (anuiteto) posebej, enako se presoja njihovo zastaranje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005500
Ustava RS člen 54, 56, 56/1. ZKP člen 371, 371/1-8. KZ člen 183.
nezakoniti dokazi – poseg v pravico do zasebnosti mladoletne oškodovanke – spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da so „absolutno določene mejne starosti privolitvene nesposobnosti v spolno dejavnost nujno zlo“, v pritožbi obširno utemeljuje svoje stališče glede sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti zakonske ureditve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Glede konkretne obravnavane zadeve nato izpelje zaključek, da oškodovanki v času, ko je bila stara 13 let, ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, glede na ugotovitve sodne izvedenke, da so bile njene intelektualne sposobnosti nadpovprečne, njena socialna, emocionalna in osebnostna zrelost v sorazmerju in ustrezne njeni kronološki starosti, njena celotna osebnostna zrelost morda celo malo akcelerirana, torej emocialno, osebnostno in socialno normalno zrelo dekle ali morda celo malo bolj zrela kot njene sovrstnice. Tako stališče ni sprejemljivo, saj kot sam pritožnik izpostavlja, otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata torej biti podana kumulativno. Že sam zakonodajalec je v 183. členu KZ predpisal starostno mejo pod katero otroku v nobenem primeru, tudi ob predpostavki zrelosti, ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti, če je podano očitno nesorazmerje med njegovo zrelostjo in zrelostjo storilca. V takšnih primerih tudi izrecna privolitev otroka v spolno dejanje, niti pobuda za spolno dejanje, ne more ekskulpirati storilca in je zato razlogovanje pritožnika, da oškodovanki glede na celotno osebnostno zrelost ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, neutemeljeno. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oziroma zaradi varovanja njegovih koristi ne priznava privolitve sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne priznava kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim (tako npr. 71. člen KZ).
ZDR člen 83, 83/2, 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 265.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - rok za pripravo zagovora - mnenje sindikata - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je spoštovala z zakonom določen tridnevni rok, ki mora miniti med prejemom vabila na zagovor in zagovorom. Četudi je tožnik zaprosil za daljši rok za pripravo na zagovor (za preložitev zagovora), pa tožena stranka njegovi prošnji ni ugodila, toženi stranki ni mogoče očitati, da je kršila določbe o postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dolžna je bila spoštovati le minimalni rok za pripravo na zagovor, ki ga določa zakon.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/6, 360, 360/1. ZIZ člen 9, 257, 257/1, 258, 258/1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva obstoja nevarnosti
Dolžniku je mogoče očitati zgolj pavšalno zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine takrat, ko temelji predlog za izvršbo na takšni verodostojni listini, s katero je dolžnik seznanjen oziroma, ki jo je predhodno prejel.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici je do spremembe v stanju invalidnosti, zaradi katere ni več sposobna za opravljanje pridobitnega dela, prišlo 26. 5. 2008. V posledici te spremembe se ji prizna I. kategorija invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 1. 6. 2008 dalje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1,88/6, 118, 118/1, 131, 131/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - regres za letni dopust
Posledica izvedene reorganizacije znotraj družbe in ukinitve delovnega mesta tožnice v letu 2007 je bila, da je tožena stranka tožnici podala (nezakonito, predhodno) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz istega razloga ji v letu 2010 pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito (ponovno) odpovedati iz poslovnega razloga, saj je takšna odpoved podana po izteku prekluzivnega šestmesečnega roka.