izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izraba letnega dopusta - izobraževanje - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti s tem, ko je samovoljno izrabil letni dopust in izostal z izobraževanja, na katerega ga je napotila. Pri tem ni bistveno, da je tožnik za termin, ko je potekalo izobraževanje, prijavil izrabo letnega dopusta, kar je bilo najprej pogojno odobreno, nato pa preklicano (zaradi izobraževanja).
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - dokazno breme - prenehanje delovnega razmerja - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ker tožnik ni dokazal, da so bili v njegovem razmerju do tožene stranke podani elementi delovnega razmerja. Posledično je utemeljeno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki med strankama niti ni bila sklenjena) in za plačilo domnevno neizplačanih denarnih obveznosti.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135. ZPP člen 253, 253/1, 286.a.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - prekluzija - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožeča stranka je v roku, določenem v pozivu sodišča prve stopnje, podala svoja stališča in pripombe na izvedensko mnenje. Četudi je izrecni predlog za (dodatno) zaslišanje sodnega izvedenca podala šele na naroku za glavno obravnavo, s tem predlogom ni bila prekludirana.
ZDR člen 4, 15, 15/3, 16, 204, 2047/1, 204/2, 204/3.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - predhodni postopek pri delodajalcu
Rok za sodno varstvo ni začel teči, ko je tožnica prejela odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju, ker je bila dolžna tudi po odpovedi še 2 meseca opravljati delo za toženo stranko. V tem času je nanjo naslovila zahtevo za odpravo kršitev, s katero je med drugim zahtevala, da ji tožena stranka izroči pogodbo o zaposlitvi, ker ima njuno razmerje vse elemente delovnega razmerja. Šele po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka za odpravo kršitve, je začel teči rok za sodno varstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik se je s tem, ko je brez odobritve koristil letni dopust, izkazal za nezanesljivega delavca. Iz tega razloga je pravilna ugotovitev, da je bil za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR in sicer, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro
Tožbeni zahtevek za razveljavitev obvestila tožene stranke o napotitvi na začasno čakanje na delo in za plačilo razlike med nadomestilom plače, ki ga je tožnik prejemal v spornem obdobju, in med plačo, ki bi jo prejemal, če bi dela, je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da tožnik zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogel opravljati katere od nalog na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oz. na delovnem mestu, na katerem je delal, torej ni dokazala, da bi bil kriterij za napotitev na začasno čakanje na delo v tožnikovem primeru izpolnjen.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - zavarovanje za ožji obseg pravic - revizija
Toženka je ravnala pravilno, ko je v reviziji prvostopno odločbo spremenila tako, da je odločila, da tožnica nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, saj je glede tega že bilo pravnomočno odločeno po ugotovitvi revizorja za matično evidenco, da je bila tožnica v spornem času zavarovana za ožji obseg pravic.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. OZ člen 376, 376, 382.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reparacija - zakonske zamudne obresti
Trenutek, ko delodajalec delavcu poda obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni odločilen za presojo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru posebej presoditi, kdaj je dejansko prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je prišlo do poslovne odločitve, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - delo na akord - variabilni del plače - dodatek k plači
Ni podana pravna podlaga, da bi se izplačila za delo na akord vštela v pokojninsko osnovo, saj ta izplačila niso bila izvedena kot gibljivi del plače za redno delo niti niso bila kot takšna javljena tožencu na obrazcu M4.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 1, 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Popravilo pnevmatike in uporaba izvijača ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik pri popravilu pnevmatike utrpel (ker mu je izvijač spodletel in ga ranil v oko), ker je nad njim opustila dolžno nadzorstvo, zaradi česar je delo opravljal z neprimernim orodjem, tako kot je videl sodelavca. Zaradi samoiniciativnega, laičnega in neprimernega pristopa k delu je tožnik za škodo sokriv do ene tretjine.
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
Pritožnica ne navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno. Ker pritožnica teh dejstev, ki so razvidna iz vročilnice ne izpodbija, je šteti, da je bila vročitev opomina pravilno opravljena, ko je potekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke na podlagi obvestila, to je 26. 06. 2011.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici je do spremembe v stanju invalidnosti, zaradi katere ni več sposobna za opravljanje pridobitnega dela, prišlo 26. 5. 2008. V posledici te spremembe se ji prizna I. kategorija invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 1. 6. 2008 dalje.
ZDR člen 32, 35, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - vročanje odpovedi
Dejstvo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku roka za podajo odpovedi, ne vpliva na njeno zakonitost, saj je bila podana pravočasno. Kot dan podaje odpovedi se šteje dan, ko je generalni direktor tožene stranke odločil, da se odpoved vroči po običajni poti, kot je bila v veljavi pri toženi stranki (kar je tudi v skladu z zakonskimi določbami o vročanju odpovedi).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1,88/6, 118, 118/1, 131, 131/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - regres za letni dopust
Posledica izvedene reorganizacije znotraj družbe in ukinitve delovnega mesta tožnice v letu 2007 je bila, da je tožena stranka tožnici podala (nezakonito, predhodno) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz istega razloga ji v letu 2010 pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito (ponovno) odpovedati iz poslovnega razloga, saj je takšna odpoved podana po izteku prekluzivnega šestmesečnega roka.
osnovni seznam preizkušenih terjatev – izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah – rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev – podaljšanje roka – načelo hitrosti postopka
Ker je upravitelj pred potekom enomesečnega roka za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev podal zahtevo za podaljšanje roka za predložitev seznama preizkušenih terjatev, mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom rok podaljšalo za en mesec, kot je predvideno v 2. odst. 61. člena ZFPPIPP.