zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - upravičeni vlagatelj - zakonska analogija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da smejo po določbi prvega odstavka 421. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik, le po njegovi smrti jo smejo v korist obdolženca vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena KZ-1, med katerimi zakoniti zastopnik ni naveden.
Možnost navzočnosti na seji pritožbenega senata v skrajšanem postopku se razlikuje od zakonske ureditve tega vprašanja v rednem kazenskem postopku, v katerem ima obdolženec, glede na določbo 378. člena ZKP, pravico, da od pritožbenega sodišča zahteva, da ga obvesti o seji in je nato na njej, kolikor to želi, tudi navzoč. Zakonsko besedilo 445. člena ZKP pa dopušča, da sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi obvesti stranki o seji senata samo, če predsednik senata ali sam senat spoznata, da bi bila navzočnost stranke koristna za razjasnitev stvari.
ZD člen 32, 133, 136, 136/1, 136/2, 138, 138/1, 212.
napotitev dediča na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - napotitev na pravdo - dedna izjava - izjava o odpovedi dediščini - izločitev iz zapuščine - izjava o odstopu dednega deleža
Odpoved v korist določenega dediča pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD). Odpoved dediščini se od odstopa dednega deleža razlikuje v tem, da je odpoved dediščini dedna izjava, ki učinkuje retroaktivno od smrti zapustnika dalje in gre za odpoved pravici in ne za odpoved premoženju, pridobljenem z dedovanjem. Pri odstopu dednega deleža pa gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo - dediča.
OZ člen 9, 239, 239/1, 299, 299/2, 300, 301, 301/2, 378, 378/1. ZPP člen 355, 355/1, 454, 454/2.
dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - kdaj pride dolžnik v zamudo - sporazum o prevzemu - kdaj pride upnik v zamudo - učinek upnikove zamude - zamudne obresti
Tožnik bi lahko dolg, ki ga je plačala toženka, sam prenakazal na svoj "pravi" račun. Izpolnitev je bil dolžan sprejeti in ker je ni, je prišel v upniško zamudo (Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (300. člen OZ)). Tako toženka po tem datumu ni bil več bila v zamudi (drugi odstavek 301. člena OZ).
Pritožbene trditve zagovornika, da bi si obdolženi za potrebe tega postopka lahko v Sloveniji uredil začasno bivališče, so nerelevantne.Okoliščine, da se obdolženi nahaja na območju EU (Evropske unije), nikakor ne morejo prepričati, da razlogov begosumnosti pri obdolženem ni.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sicer v sodbi I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021 res poudarilo, da v primeru, če verodostojne protokolacije operativnega ravnanja policije ni, državno tožilstvo tvega, da trditvenemu in dokaznemu bremenu zakonitega delovanja v okviru predkazenskega postopka ne bo moglo zadostiti. Tega zapisa pa ni mogoče razumeti tako, da je tožilstvu onemogočeno dokazovanje zakonitosti zasega. Okoliščine zasega je namreč vendarle mogoče ugotavljati tudi z zaslišanjem prič tj. policistov in same osebe, ki so ji bili predmeti zaseženi, saj odsotnost zapisa o danem pouku glede privilegija zoper samoobtožbo, samo po sebi ne pomeni, da tak pravni pouk osebi ni bil dan oziroma, da oseba predmeta dejansko ni prostovoljno izročila.
Sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti je konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje, ne glede na to, kdaj je bil vročen. Procesna dejanja, ki jih opravi odvetnik po izdaji sklepa, nimajo pravnega učinka. Pritožba, vložena po izdaji sklepa o razrešitvi, se zavrže kot nedovoljena.
odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - najemna pogodba - parkirišče - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev dokaznega predloga
Prepovedana ravnanja so vozniki toženke storili pri delu za toženko, in to z njenimi tovornjaki, za tako škodo pa v skladu s prvim odstavkom 147. člena OZ odgovarja toženka. Res bi smela tožnica kot oškodovanka zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od samih delavcev, saj so ti škodo povzročili namenoma, vendar pa je to le njena pravica, ne pa tudi dolžnost. Vtoževana škoda (vključno s pogodbeno kaznijo) je tako nastala med delovnim časom voznikov in v zvezi z njihovim delovnim razmerjem do toženke, zato je toženka dolžna tožnici to škodo povrniti.
ZPP člen 249, 360, 360/1, 366a, 366a/2, 366a/2-7. ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 40, 41, 42, 47, 48, 49, 50.
nagrada za pisno izdelano mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatna vprašanja izvedencu
Utemeljeno pa tožniki izpodbijajo priznanje nagrade za pisno dopolnitev mnenja. Drugi odstavek 40. člena Pravilnika določa, da ima izvedenec oziroma strokovna organizacija pravico do nagrade za podano dopolnilno izvedensko mnenje, v kolikor odgovarja na dodatna vprašanja, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo.
OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 155. ZDOdv člen 36. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - opustitev dolžnega ravnanja - malomarnost - povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - stroški predhodnega postopka
Pri presoji konkretne vzročne zveze je odločilno, ali bi strokovno pravilna izvedba preiskovalnih ukrepov bistveno povečala možnosti odkritja oziroma obravnave resničnega storilca, in ali bi bil oškodovanec s tem, po normalnem teku stvari, postavljen v boljši položaj. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovor na to pritrdilen. Povezava med omenjeno opustitvijo dolžnega ravnanja s strani policije in nastalo škodo, povezano z odsvojitvijo toplotne črpalke, je podana, in to zunaj nivoja špekulacij in domnev.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev v stečajnem postopku - predlog za odlog preizkusa terjatev
Bistvena predpostavka za uporabo zakonskega določila 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP je, da je v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti. V takem primeru namreč traja stečajni postopek do poteka preizkusnega obdobja, tudi kadar je stečajna masa neznatna in bi bili po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 378. člena ZFPPIPP, že ob izdelavi otvoritvenega poročila izpolnjeni pogoji za končanje brez razdelitve upnikom.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/3, 43/4, 55, 55/1, 55/1-8. ZVSI člen 52, 52/1, 55, 55/1. ZZZDR člen 123.
pravica do preživnine - pravni standard rednega šolanja - ugasnitev izvršilnega naslova - polnoletni upravičenec - izpolnjevanje študijskih obveznosti - učinki pravnomočnosti
Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov ugasnil. Izvršilni naslov ob izostanku rednega šolanja namreč ugasne le ob upravičenih razlogih, ki jih je treba ugotavljati v vsakem posameznem primeru. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo, da ne gre za prekinitev rednega šolanja, če preživninski upravičenec zamenja študijski program, ker je prvo izbrani študij prezahteven, in, izhajajoč iz pritožbeno nespornih podatkov o upnikovem neuspehu na univerzitetnem študiju in prepisu na izredni študij na višji strokovni šoli, pravilno ugotovilo, da je za takšen primer šlo tudi v obravnavani zadevi.
Dejstvo, da upnik v prvem letniku študija na višješolskem programu (tj. v študijskem letu 2016/2017) ni opravil nobenega izpita, glede na to, da se je v študijskem letu 2017/2018 lahko redno vpisal v drugi letnik študija in oprava izpitov v prvem letniku torej ni bila pogoj za nadaljevanje študija in napredovanje v naslednji letnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da se je upnik prenehal redno šolati in da je izvršilni naslov zato še pred študijskim letom 2017/2018 ugasnil. Ob upoštevanju, da je upnik v študijskem letu 2017/2018 nato opravil sedem izpitov (in sicer, kot izhaja iz odgovoru na ugovor priloženega potrdila o opravljenih izpitih, z ocenami 10, 10, 6, 7, 10, 9 in 9), pa tudi ni mogoče šteti, da je bil upnik na višješolski študij vpisan le zaradi ohranjanja statusa študenta in z namenom nadaljnjega prejemanja preživnine, ne pa z resnim namenom šolanja.
Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za izvršbo, in nanj vezan sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi, prav tako pa tudi sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru po izteku roka, so meritorni sklepi, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o dopustnosti vodenja izvršbe za izterjavo uveljavljane terjatve. Kot takšni imajo učinek materialne pravnomočnosti. V sodni praksi je poenoteno stališče, da upnik, če sodišče dolžnikovemu ugovoru oziroma ugovoru po izteku roka ugodi in na tej podlagi iz razlogov, ki trajno preprečujejo izvršbo (npr. prenehanje terjatve), predlog za izvršbo zavrne oziroma izvršbo ustavi, v novem postopku zaradi učinkov pravnomočnosti ne more ponovno izterjevati terjatve, v zvezi s katero je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da pogoji za njeno izterjavo niso (več) podani, in sicer ne glede na to, ali je bila takšna v predhodnem postopku sprejeta odločitev pravilna ali ne. Iz smiselno enakih izhodišč je treba izhajati tudi takrat, ko sodišče dolžnikov ugovor oziroma ugovor po izteku roka pravnomočno zavrne, le da je v takšnem primeru položaj obrnjen.
ara - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are - teorija realizacije
Ara tako dokazuje, da je pogodba sklenjena, predstavlja inštrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in predstavlja delno izpolnitev pogodbene obveznosti.
Tretji odstavek 64. člena OZ določa, da v kolikor ni dogovorjeno drugače ne more stranka, ki je dala aro odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.
Na podlagi slednjega je mogoče zaključiti, da je izbira sankcije, torej ali vrnitev dvojne are bodisi povrnitev škode na stranki, ki ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe.
OZ člen 359, 360, 361, 361/2. ZS člen 83a, 83a/6. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
zastaranje zahtevka - zastaranje regresnega zahtevka - zadržanje zastaranja - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje terjatve - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
V sodni praksi je že splošno sprejeto stališče, da je bil tek zastaralnega roka zadržan med prvim (spomladanskim) valom epidemije COVID-19. Zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da zastaranje ni bilo zadržano tudi med drugim (jesenskim) valom, saj so bile tedaj okoliščine v bistvenem enake. To pomeni, da je bilo zastaranje zadržano tudi med drugim valom epidemije.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika
Če (likvidacijski) upravitelj predlaga, da se naj začne stečajni postopek, ker je ugotovil, da je družba insolventna, torej v skladu s prvim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, sodišče ustavi postopek prisilne likvidacije in začne stečajni postopek, ne da bi presojalo, ali je pravna oseba insolventna, saj tako določa drugi odstavek 423. člena ZFPPIPP. V okviru pritožbe bi lahko pritožnik izpodbijal navedbo upraviteljice o insolventnosti dolžnika, pri čemer bi moral utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (prvi in tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP). Temu bremenu pritožnik ni zadostil. V pritožbi niti ne zatrjuje, da pri dolžniku ni podana insolventnost, niti za to ne ponudi nobenega dokaza, ampak nasprotno sam zatrjuje, da dolžnik nima sredstev, iz katerih bi se upniki lahko poplačali.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - skupno prebivališče - preživnina bivšemu zakoncu
Tako je v predmetnem postopku, glede določitve pristojnega sodišča za odločanje, povsem nerelevantno, kje prebiva tožnica oz. kje je bilo zadnje skupno prebivališče pravdnih strank. Slednje bo postalo relevantno pri uporabi materialnega prava, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o preživninski obveznosti toženca.
URS člen 53. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 154, 154/2, 155, 163, 163/4, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365/1, 365/1-3, 366, 366a, 366a/2, 366a/2-7.
sklep o pravdnih stroških - korekcija vrednosti spornega predmeta - napačna uporaba materialnega prava - odmera pravdnih stroškov
Sodišče je v zadevi postopalo zakonito, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP. Ta določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških ter da lahko sodišče v sodbi, s katero se konča postopek odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.