zaslišanje storilca - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - zaslišanje priče
Iz zdravniškega izvida, ki je bilo sodišču predloženo hkrati z opravičilom za izostanek z naroka, jasno razvidno, da je šlo za poškodbo obeh kolen, da je posebej pri levem kolenu bila gibljivost bolečinsko zavrta in da je bilo zaradi izkazane poškodbe storilčevo gibanje omejeno, da je bila nesreča nedavna in resna in da so bile poškodbe še vedno v akutni fazi. Ob navedenem in ob dejstvu, da je šlo za izostanek storilca s prvega naroka za zaslišanje (saj je sodišče narok, ki je bil sprva razpisan za 21. 12. 2023, preklicalo z odredbo z dne 18. 12. 2023), je bilo sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da se storilec zaslišanja ni udeležil zaradi zavlačevanja postopka in v upanju, da bo prišlo do absolutnega zastaranja pregona, preuranjeno.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 435, 435/4. ZSReg člen 36.
sklep o začetku postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika - neporavnane obveznosti
Če je postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, kot v konkretnem primeru, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP).
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSK00077331
ZLS člen 51b, 51c. ZGD-1 člen 390, 390/1, 390/1-3, 390/1-4. ZGJS člen 28.
ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - delitev premoženja občin - javno podjetje - solastnina na poslovnem deležu - imenovanje članov nadzornega sveta
Ker je prej skupno premoženje že razdeljeno, se prehodna določba 51.b člena ZLS ne more več uporabljati. Določba 51.c člena ZLS pa za status tožene stranke pomeni, da tožena stranka ni več enoosebna družba in da je poslovni delež tožeče stranke v njej enak razmerju med številom njenih prebivalcev in številom prebivalcev prejšnje občine na dan ustanovitve nove občine.
V 40. členu ZPreZP-1 je določeno, da izvršnica, ki nima vseh vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. Taka določba je logična, saj zakon izvršnici daje pomen izvršilnega naslova. Za izvršilni naslov (ki temelji na soglasju upnika in dolžnika) pa je dospelost terjatve, s katero se mora dolžnik izrecno strinjati, bistvena.
Tudi če sta izvršnici neveljavni, tožena stranka pa bi utemeljeno uveljavljala stvarne napake, o neupravičeni obogatitvi ni mogoče govoriti.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost
Glede utemeljenega suma se ni pojavila nobena spremenjena okoliščina, ki bi to osnovno predpostavko za pripor kakorkoli omajala.
Sodišče prve stopnje je za zaključek o begosumni nevarnosti obdolženca podalo konkretne in za obravnavano zadevo relevantne razloge. Ti temeljijo na okoliščinah, ki se od odreditve pripora niso spremenile.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo storilki obvestilo o prispelem pismu puščeno 3. 12. 2023, je zmotna. Iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sodbe z obrazložitvijo obdolženki, res izhaja nekoliko nerazumljiv zapis datuma, ko je bilo storilki puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendarle pa je mogoče po pregledu celotne vročilnice ugotoviti, da datum, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pismu, ni 3. 12. 2023, temveč 5. 12. 2023.
vrnitev v prejšnje stanje - nepoznavanje prava - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - policist - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom
Obsojena ne more prepričati s trditvijo, da je prava neuka in nevešča oseba, ki ne pozna pravnih predpisov, kot to uvodoma izpostavlja v pritožbenih navedbah. Po poklicu je namreč policistka, ki je bila v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zaposlena na Policijski postaji X.
V primeru, kot je predmetni, ko torej obramba po zagovorniku ni obvezna, je stvar avtonomne presoje obdolžene, ali izbrani zagovornik svojo nalogo opravlja kakovostno in učinkovito, medtem ko sodišče zakonske podlage, da bi posegalo v zaupen odnos med obdolženo in pooblaščenim zagovornikom, nima.
izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - strokovna institucija kot izvedenec - strokovna komisija - sestava strokovne komisije - pristranskost izvedenskega mnenja - zahteva za izločitev izvedenca - splošno znano dejstvo
Sestava komisije je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera. Predsednik komisije na podlagi zastavljenih vprašanj v sklepu o imenovanju strokovne institucije oceni, katera specialistična znanja so potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076950
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 165, 168, 168/2, 171, 299, 299/1. ZPrCP člen 46, 46/6, 56, 56/1. ZPP člen 165, 165/2, 358, 358-5.
višina škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila drugim udeležencem v prometu - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - ekonomska totalka - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - zamudne obresti - strošek izdelave izvedeniškega mnenja
Sama kršitev cestno prometnih predpisov ne pomeni vedno, da je vzročna zveza podana. Če pa pravno odločilne vzročne zveze ni, tudi odškodninske odgovornosti ni. Povečana hitrost bi bila pravno relevantna, če bi bila npr. tako slaba vidljivost, da bi povečana hitrost povzročila prepozno zagledanje vozila, ali pa če bi vožnja z dovoljeno hitrostjo lahko preprečila trk vozil in nastalo škodo.
V drugem odstavku 154. člena OZ je urejena situacija, ko ima vsak od imetnikov premikajočega se motornega vozila položaj povzročitelja škode. Pri tem ni pogoj, da je kriv za nastalo škodo, ampak zadošča, da je prispeval k nastanku škode. Gre torej za položaj, ki je po vsebini enak tistemu, ki ga ureja 171. člen OZ, ki določa deljeno odgovornost oziroma razbremenitev odgovornosti zaradi ravnanja oškodovanca.
Glede na drugi odstavek 168. člena OZ se namreč povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, te pa so po (neprerekanih) navedbah izvedenca enake vrednostim v trenutku izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve.
ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 409.
sklep o preiskavi - razveljavitev sklepa - izločitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Razveljavitev sklepa o preiskavi ne pomeni, da je dotedanji postopek potekal nezakonito ter da so bili zato vsi dokazi v tem postopku zbrani nezakonito in bi jih zato bilo treba izločiti.
pritožba se šteje za umaknjeno - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - osebna vročitev - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina
Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zato toženec, ki ne trdi, da se njegov dejanski naslov razlikuje od naslova, na katerega mu je sodišče prve stopnje vročalo sodno pisanje, ne more uspeti s pritožbeno navedbo o nepravilni vročitvi. Pritožbenim navedbam odvzema verodostojnost toženčeva selektivnost pri (ne)priznavanju vročitev sodnih pisanj - zanika prejem plačilnega naloga, vročenega s fikcijo, ne pa tudi prejema sodbe in izpodbijanega sklepa, ki sta mu bila vročena na enak način, in na katera se je odzval.
odlog izvršbe - izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pritožbene navedbe
Pritožbeno vztrajanje, da je dolžnik lastnik zemljišča, na katerem stoji lesena baraka, v kateri prebiva, in navajanje razlogov za naselitev v leseni baraki ni pravno pomembno. V obravnavani zadevi je bil namreč sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Šentjurju P 17/2019 z dne 27. 5. 2022, izvršilno sodišče pa je v skladu z načelom formalne legalitete na ta izvršilni naslov vezano, zato se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati.
ZPP člen 111, 111/2, 269, 274, 274/1, 275. ZDR-1 člen 87, 87/3, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - zamuda roka - rok za sodno varstvo - nepodaljšljiv rok - prekluzivni rok
Na podlagi navedb v tožbi in predloženih dokazov kakor tudi glede na vsebino odgovora na tožbo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila tožba z dne 17. 1. 2024 vložena prepozno, po poteku 30-dnevnega roka od vročitve oziroma dneva seznanitve tožnika z izpodbijano odpovedjo. Ta trenutek je nastopil 23. 10. 2023, kar izhaja ne le iz vročilnice s tem datumom v povezavi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi vsebine tožbe in njej priloženih listin, predvsem zaprosila Zavoda RS za zaposlovanje za posredovanje dokumentacije, iz katerega je mogoče jasno razbrati, da pri tem zavodu uveljavlja pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo tožnik, ki je bil pri toženki zaposlen do 30. 11. 2023. Ker se je 38-dnevni odpovedni rok, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi, iztekel 30. 11. 2023, je morala biti odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 23. 10. 2023.
ZPP člen 212, 236, 286, 337, 337/1. ZDR-1 člen 137, 138.
dokazni predlog za zaslišanje priče - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga - nadomestilo plače - neupravičena odsotnost z dela - višina plače - dogovor o plači
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov dokazni predlog z zaslišanjem priče. Tožnik je bil skladno z 236. členom ZPP dolžan navesti tudi prebivališče oziroma zaposlitev predlagane priče, česar se je očitno zavedal, saj je navedel, da bo njen naslov sporočil naknadno. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo tožnika še posebej pozivati k sporočitvi naslova priče.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja tega dogovora ni dokazal. Nenazadnje ga ni potrdil niti z lastno izpovedbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo trditvam toženke in izpovedbi njenega zakonitega zastopnika o višini plače kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in kot izhaja iz plačilnih list.
Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. Obveznost izplačila plače namreč ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo, razen v izjemoma zakonsko navedenih primerih, ko je delavec upravičen do nadomestila plače.
ZIZ člen 24, 24/4, 38, 38/5. ZOKIPOSR člen 17, 17/3.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - odgovor na ugovor - potrebnost stroškov
Stališču, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR urejen zakonit prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, je pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-115/23 z dne 4. 4. 2023, s katero je ugotovilo, da izpodbijane odločbe ZOKIPOSR niso v neskladju z Ustavo RS. Republika Slovenija je tako postala novi dolžnik za dolgove iz obstoječih izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo zakona in ne šele po zaključku posebnega postopka pred Državnim odvetništvom.
Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - (ne)sklepčnost predloga - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - razveljavitev sklepa
Ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, na kateri temelji zavrnitev predloga za zavarovanje, je, da tožnik ni podal trditev, da bi bil v času pridobitve stanovanja, ki je predmet zavarovanja, v izvenzakonski zvezi s pokojno A. A. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, ki navaja, da je tožnik takšne navedbe podal. Iz I. točke tožbenih navedb (ki so hkrati tudi navedbe predloga za zavarovanje z začasno odredbo) namreč jasno izhaja, kar povzema pritožba: da je tožnik s pokojno A. A. živel v izvenzakonski skupnosti od leta 1978, ko se je ta razvezala, par pa sta bila že od leta 1976. Navaja tudi podrobnosti, kako sta živela in nadaljuje, da je od leta 1976 pretežno preživljal tako A. A., s katero je živel kot z ženo, kot njena otroka, ki ju je pozimi vozil v šolo, in da je za otroka A. A. skrbel tudi po preselitvi na E. V nadaljevanju opisuje, kako sta si oba skupaj ogledovala stanovanja in se na koncu odločila za stanovanje na E., za katero je A. A. prispeval tudi 4.000 DEM. S temi trditvami je tožnik zatrjeval obstoj izvenzakonske skupnosti v času pred nakupom spornega stanovanja oz. ob njegovem nakupu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075404
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 176, 176/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena priče - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj drug(ačen) pogled na izsledke posameznega (personalnega) dokaza ni vzdržen razlog za drugačno meritorno oceno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00076640
OZ člen 150, 179, 352.
policijsko usposabljanje - nevarna dejavnost - subjektivni rok za zastaranje - kdaj je zdravljenje zaključeno - stabilizirano zdravstveno stanje - bolniški stalež - zdravljenje - poškodba policista pri usposabljanju
Toženka v pritožbi neutemeljeno poudarja, da je bil tožnikov bolniški stalež zaključen 31. 7. 2014, saj tega dne tožnikovo zdravstveno stanje ni bilo stabilizirano oziroma zdravljenje ni bilo končano. To ni bilo niti 25. 9. 2015, ko je tožnik končal s fizioterapijo. Sodni izvedenec je v pisnem in ustnem izvedenskem mnenju utemeljil, da je tožnik šele 6. 6. 2017 na zadnjem pregledu pri kirurgu bil seznanjen s tem, da je stanje po poškodbi dokončno in da ni več možnega izboljšanja.
Četudi drži, da običajne športne aktivnosti in v tem okviru borilne veščine oziroma usposabljanja policistov z elementi borilnih veščin ali usposabljanja policistov na splošno niso nevarne dejavnosti, je upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi ocene izvedenih dokazov, predvsem izpovedi tožnika in priče A. A., vodje usposabljanja, pravilna presoja, da se je tožnik poškodoval pri izvedbi vaje, ki je bila nevarna; tožnik je bil pri vaji v vlogi zaprte osebe (obsojenca), ki ga je pet pravosodnih policistov, udeležencev vaje (oziroma vsaj štirje), skušalo obvladati; s strani vodje usposabljanja so bila podana le splošna navodila, da se vaja izvede na strokoven in zakonit način, ne pa konkretna v smislu, kaj bo posamezni policist naredil, saj je bil namen vaje, da znajo pravosodni policisti odreagirati na nepredvidljive situacije.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševno zdravje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ocena o izkazani realni nevarnosti ponovnega hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih temelji na ugotovitvah o njegovih ravnanjih neposredno pred hospitalizacijo (vpričo matere je razbil stekleno mizo, bil verbalno agresiven do prijatelja in nekdanjega dekleta, govoril, da ga mati želi ubiti) in preteklih ravnanjih (z udeležbo v prometu je ogrožal sebe in druge) in prepričljivem izvedenskem mnenju, da so v fazi akutnega poslabšanja duševne motnje in ob istočasni zlorabi drog (predvsem stimulansov) pritožnikova ravnanja impulzivna in izrazito nepredvidljiva.