ZSPJS člen 17, 17/2, 52/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije člen 26, 26/1.
odločba o napredovanju – sodno varstvo
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev odločbe tožene stranke o zavrženju (prepoznega) ugovora gre za presojo pravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar je treba sprejeti meritorno odločitev.
izločitev zapisnika - zaslišanje oškodovanca - mantalno prizadeta priča
V primerih, kadar se za pričo predlaga osebo, ki je mentalno prizadeta, je potrebno smiselno uporabljati določbo 3. odst. 236. čl. ZKP, ki se nanaša na zaslišanje mladoletnikov. Po navedeni določbi mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot pričo razen, če to zahteva sam obdolženec. Kolikor bi bilo ravnano v nasprotju s to določbo, pa se sodna odločba na tako izpovedbo v smislu 237. čl. ZKP ne sme opreti in gre torej v takem primeru za nedovoljen dokaz.
plačilo za delo – dogovor o plačilu – svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij
Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju direktor tožene stranke in je upoštevaje načelo o svobodnem urejanju medsebojnih pogodbenih razmerij upravičena za plačila za opravljanje funkcije, četudi o tem stranki nista sklenili pisne pogodbe. Za upravičenost do plačila zadošča, da je bil dogovor o plačilu razviden iz konkludentnih ravnanj in da ga je tožeča stranka v sodnem postopku dokazala.
1. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki "raznih drugih storitev". Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo ter predujem za izvedenca.
2. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine pri zavarovalnicah, so ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka.
Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 56, 56. OZ člen 288, 288.
višina terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti - ugovor po izteku roka
O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napačna ocena rezultatov dokaznega postopka ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 395. člena ZPP, zato predlog ni dovoljen in ga je treba zavreči.
ZPIZ člen 125, 125. ZPIZ-1 člen 390, 397, 397, 390, 397, 390. ZDR člen 137/7, 137/7.
nadomestilo plače - čakanje na delo
Če je delavec s preostalo delovno zmožnostjo pridobil pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ-92, za uporabo določil ZDR-02, v katerih je drugače določena pravica do nadomestila plače, ni podlage.
ZPP člen 18, 18/3, 29, 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 68, 68.
mednarodna pristojnost - razveza zakonske zveze
Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 397, 397/2, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - nepopoln predlog
Predlog za obnovo postopka, v katerem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je predlog vložen v zakonitem roku, se kot nepopoln zavrže brez naroka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje poslovnih listin
S tem, ko je tožnik pripravil individualno pogodbo o zaposlitvi in jo lažno antidatiral z izključnim namenom, da si zagotovi finančne koristi ob zamenjavi vodstva tožene stranke, je kršil pogodbene obveznosti v zvezi s sklenitvijo individualne pogodbe o zaposlitvi. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin in predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sprememba delodajalca - prehod pravic in obveznosti - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Ker vse pravice in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo z delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma ker možnost drugačnega dogovora ni predvidena, je morebitna nova pogodba o zaposlitvi, ki jo delavec ob prenosu sklene z delodajalcem prevzemnikom v nasprotju z zakonom in nična.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6, 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičena do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
ZPIZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZMEPIZ člen 45, 46.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje – plačilo prispevkov
Tožnica je dokazala, da je v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, saj dejstva, da so ukrepi za izterjavo plačila prispevkov za to obdobje ostali neuspešni zaradi prenehanja delodajalca oziroma da je bilo plačilo prispevkov vezano na stečajni postopek, ni mogoče šteti njej v škodo.
Zgolj nedoseganje zastavljenega plana, ki ni bilo posledica krivdnega ravnanja tožnice, ne zadošča za disciplinsko odgovornost na podlagi 1. odst. 54. člena ZTPDR. Iz tega razloga je odločitev tožene stranke o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonita.
Pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je v pravnem smislu posojilna pogodba, pri kateri je posojilo dano za določen namen, tj. za nakup določene stvari (konkretno osebnega avtomobila), pri čemer se za to pogodbo uporabljajo pravila o prodaji na obroke.
Kadar posojilojemalec zamudi z dvema zaporednima obrokoma, ki hkrati predstavljata osmino namenskega posojila, ima posojilojemalec dve možnosti: bodisi razdre pogodbo bodisi zahteva plačilo ostanka posojila, v nobenem primeru pa ne more vztrajati, da se pogodba izvršuje na enak način tudi odtlej. Pogodbeno določilo, ki ni usklajeno z zakonsko določbo in omogoča tako ravnanje posojilojemalca, nasprotuje določbi 551. člena ZOR in je zato nično. Ta ugotovitev pa pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka uporabiti določbo 546. člena ZOR in ugotoviti, kdaj je nastopil zakonski dejanski stan iz drugega odstavka, tj. kdaj je toženec zamudil z dvema zaporednima obrokoma, ki sta hkrati predstavljala osmino namenskega posojila. V tem trenutku je namreč še neodplačani del dolga zapadel v takojšnje plačilo, ta trenutek pa je tudi tisti, ko ima upnik, tj. tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev, kar pomeni obenem tudi trenutek, ko začne teči zastaralni rok.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/1-2, 270, 270/1, 270/1-2.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - neznatna škoda
Tožnica je zatrjevala obstoj pogojev iz 1. in 3. odstavka 270. čl. ZIZ, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe upoštevati vse trditve, ki jih je tožnica navedla kot pravnorelevantne za izkaz verjetnosti okoliščin za obstoj pogoja iz 3. odst. 270. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 146 čl. ZIZ. Ta določba se uporabi, kadar vloži upnik predlog za izvršbo na dolžnikovo denarno sredstvo zoper vse solidarne dolžnike. To je pravica upnika, ne pa tudi dolžnost.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 14, 337, 337/1, 14, 337, 337/1.
odškodnina - dejansko stanje - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, da ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni bilo vzročne zveze, da škoda ni nastala ter da ni bil prišteven in da ni kriv, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju. Pravdno sodišče lahko tako v odškodninski pravdi samostojno ugotavlja le dejstva o višini škode in presoja morebiten ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti.
Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen. Sodišče je ugotovilo, da je upnikov terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom. Nepremičnina, na katero je vložen predlog, dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi. Zato predlog upnika, da se dovoli izvršba na nepremičnini po zaključenem stečajnem postopku, ni utemeljen.