izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožnici že vabilo na zagovor vročala na napačen naslov, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je odpoved nezakonita že zaradi kršene pravice do obrambe. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je že sama nepojasnjena odsotnost (sploh daljša kot je bila tožničina - od 11. 7. 2017 do podaje odpovedi 12. 9. 2017) razlog, zaradi katerega bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor.
Tožena stranka v izredni odpovedi ni v ničemer utemeljila pogoja za zakonitost izredne odpovedi po prvem odstavku 109. člena ZDR-1. Tega tudi kasneje ni pojasnila ali dokazovala.
Delavec resda ne more imeti hkrati dveh delovnih razmerij za polni delovni čas, kar pa še ne pomeni, da je potrebno tožnici onemogočiti, da se na podlagi poziva tožene stranke odloči, ali se bo vrnila na delo k njej ali ne.
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 11. 7. 2017, ampak ji je (z vsemi pravicami iz delovnega razmerja pri toženi stranki) trajalo do 8. 1. 2018. Četudi sodišče tožnici, ker je od 9. 1. 2018 zaposlena pri drugem delodajalcu, od tega datuma dalje pravilno ni priznalo delovnega razmerja pri toženi stranki in tudi ne pravic iz delovnega razmerja (izmed teh je za delavca najpomembnejša pravica do plače), pa je toženi stranki vendarle tudi za čas od 9. 1. 2018 dalje naložilo plačilo razlike med plačo pri novem delodajalcu in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki. S tem v zvezi je pritožba utemeljena. V času zaposlitve pri novem delodajalcu namreč delavcu ni mogoče priznati razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.
Stališče, da neobravnavanje predloga za imenovanje posebnega revizorja ne pomeni njegove zavrnitve in da je sodno imenovanje mogoče le v primeru, če skupščina predlog obravnava in ga zavrne, zanika pravico malega delničarja (tu družbenika), varovano s 33. členom Ustave RS, v vseh primerih, ko bi bil zahtevo za postavitev revizorja na skupščini družbe pravilno podal, ta pa je ne bi uvrstila na dnevni red skupščine in o njej odločila.
Če je družba uvrstila dodatno točko na dnevni red skupščine, je bila z njo seznanjena. Tedaj je bil s tem seznanjen poslovodni organ. Ni mogoče, da bi bila ista oseba v vlogi poslovodne funkcije seznanjena z neko informacijo, v vlogi družbenika pa ne bi bila seznanjena. Če družba ne bi bila seznanjena s pravočasnim predlogom za dopolnitev dnevnega reda, točke ne bi uvrstila na dnevni red in družbenika ne bi soglašala z njeno obravnavo ter z glasovanjem o nasprotnem predlogu.
Že ugotovitev, da je poslovno odvisen subjekt diktiral pogodbene pogoje glavnemu sopogodbeniku, je neločljivo povezana s potencialno škodljivim poslom.
Ravno v odstopu dobička v škodo družbe in družbenikov, se pravi v ustvarjanju neprimerno manj dobička, kot če bi nasprotni udeleženec posloval po tržnih principih in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, je razlog za sum, da je prišlo do oškodovanja.
Pritožbeno naziranje je zmotno, kolikor meri na določbo 312. člena OZ, ki določa, da se v poslovnih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankami, saj tožena stranka ni trdila, da je stanovanja, katerih lastnica je in za katere je tožeči stranki kot upravniku , plačevala stroške, vezane na lastništvo, tržila in s tem ustvarjala profit in šele tedaj bi se tožena stranka kot lokalna skupnost lahko štela kot gospodarski subjekt v smislu 13.člena OZ in zgolj gospodarski subjekti se smejo sklicevati na uporabo poslovnih običajev , uzanc in poslovne prakse. Vendar tudi poslovni običaji, uzance in poslovna praksa sami po sebi ne pripeljejo do spremembe pogodbenih strank, kot to zmotno meni pritožba, saj so določbe OZ in uzanc, običajev ter poslovne prakse v razmerju prirejenosti in okoliščine konkretnega primera morajo ob upoštevanju običajev, uzanc in poslovne prakse pripeljati do drugačne ureditve kot jo določa OZ.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - obličnost pogodbe
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ob zatrjevanem pravnem temelju, da je tožena stranka odgovorna za plačilo vtoževane terjatve po 433. členu OZ odločilno ali je na toženo stranko prešla kakšna premoženjska celota ali posamezni del na pogodbeni podlagi. Pri tem je nadalje odločilno, da ne zadošča zgolj ustna pogodba, ampak mora biti prenos premoženja izkazan z ustrezno pisno pogodbo.
Določba 433. člena OZ v celoti kot glasi nedvomno zahteva, da se prenos premoženjske celote ali dela premoženja dogovori s pisno pogodbo, kar logično izhaja iz določbe drugega odstavka tega člena, da je nično pogodbeno določilo, ki bi omejevalo ali izključevalo odgovornost, določeno po prvem odstavku določbe. Ubeseditev ″pogodbeno določilo″ pomeni, da gre za nekaj, kar je zapisano.
Določba 433. člena OZ je namenjena varstvu upnikov, ki imajo terjatve iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem. Ker je v primeru, ko pride do prenosa premoženja med gospodarskimi subjekti, zagotovljeno varstvo upnikov po specialnih določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v poglavju o združitvah in delitvah, potem se upnik ne more uspešno sklicevati na določbo 433. člena OZ kot pravno podlago za plačilo svoje terjatve. Da pa bi šlo pri domnevno prenesenem premoženju za stvarni vložek v toženo stranko, tožeča tudi ni zatrjevala in ker ZGD-1 v takšnem primeru upniku terjatve ne zagotavlja posebnega varstva, bi se smel sklicevati na določbo 433. člena OZ3, vendar pa je tudi za stvarno pravni vložek bistveno, da se njegov obseg in realizacija ugotovi s pisno pogodbo in ne zadošča le ustni prenos premoženja.
Že sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno razmejilo med vsebinami, do katerih je policija prišla z lastno dejavnostjo in vsebinami, ki so bile policiji s posameznega elektronskega naslova neposredno ali po tretjih osebah, praviloma oškodovancih, posredovane. Pri slednjih je obseg varstva zasebnosti imetnika elektronskega naslova razumljivo ožji, če je že prezreti, da so po drugem odstavku 83. člena ZKP predmet izločitve le v zakonu določeni in ne že vsi dokazi.
V okoliščinah konkretnega primera, upoštevaje predvsem, da so bili skoki iz višine na blazino organizirani v sklopu množične prireditve ("Večerov piknik"), da je tega dne bilo izvedenih "več kot 300 skokov" in da se je poškodovala zgolj tožnica, takšen rekvizit pa je namenjen množični uporabi, torej brez posebnih omejitev pri uporabnikih in za zabavo, pri katerem je tudi statistična verjetnost nastanka poškodbe zelo majhna, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zavarovanka toženke ni odgovorna za tožničino poškodbo.
vključevanje na prednostno cesto - trčenje dveh motornih vozil
Toženkina zavarovanka bi se morala na cesto vključiti tako, da tožniku, ki je vozil po cesti s primerno hitrostjo, ne bi bilo potrebno zavirati ali obvoziti njenega vozila, da bi preprečil trčenje.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
umik tožbe - stroški po umiku tožbe - razlog za umik tožbe - potrebni stroški - potni stroški pooblaščenca - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, je stroške dolžna povrniti ne glede na razlog, iz katerega je to storila.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 58, 59. ODZ paragraf 91, 141.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - skupna gradnja v času zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - nova stvar - delež na skupnem premoženju
Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju.
trditveno in dokazno breme - ugovor nenastale pravice - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu
Trditveno in dokazno breme glede domnevnih napak pri knjiženju prometa, konkretno, da tožeča stranka toženi stranki knjiži stroške, ki niso toženkini, s čimer ta smiselno zatrjuje, da vtoževana terjatev ne obstaja, predstavlja ugovor nenastale pravice. Ta ugovor pa spada v toženkino trditveno (in dokazno) breme. Tožena stranka bi zato morala določno opredeliti domnevne napake knjiženja prometa (npr. pri konkretno kateri transakciji, kdaj in katera napaka, ki ji gre v škodo, naj bi ji nastala). Pritožnica pa niti ne trdi, da je takšno trditveno breme zmogla (čeprav je dejstvo, da knjiženi stroški predstavljajo porabo po njeni plačilni kartici in gre torej za podatke iz njene spoznavne sfere).
zamuda na narok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno poučiti, da lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato pritožbena navedba, da je pritožnica napačno razumela pouk sodišča prve stopnje, ni bistvena.
trditveno breme - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - kratkoročne terjatve
Blokada transakcijskih računov in trenutno pomanjkanje likvidnostih sredstev, kot jo je zatrjevala tožena stranka, sicer lahko predstavlja oviro stranki, da bi si zagotovila sredstva za takojšnje plačilo sodne takse, ne da bi s tem ogrozila svoje dejavnosti, vendar je sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg likvidnostnega stanja dolžno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje.
Sodišče prve stopnje lahko zoper pričo odredi prisilno privedbo le, če ugotovi, da je bila priča v redu povabljena in svojega izostanka ni opravičila. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odreditev prisilne privedbe, saj priča ni bila vabljena v skladu z določbo prvega odstavka 239. člena ZKP, saj je sodišče priči poslalo zgolj vabilo oškodovancu, ki ne vsebuje opozoril v primeru neupravičenega izostanka.
vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - skupni del stavbe - kataster stavb - vpis v kataster stavb - katastrski elaborat - spremembe vpisov v katastru stavb
Če je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, bi moralo postopati v skladu z 28. členom ZVEtL-1 in zagotoviti spremembo elaborata. Odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb ne more odpravljati s sklicevanjem na očitno pomoto s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine.
izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti - spletni forum - zasebna tožba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - odredba sodišča
Obdolženec se ne more sklicevati na določilo člena 37 Ustave RS, če se na odprtem spletnem forumu predstavlja s psevdonimom. Zato je ugotavljanje njegove identitete dopustno na podlagi odredbe sodišča po členu 165 ZKP, pa čeprav za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Zaradi odpovedi komunikacijske zasebnosti se ekskluzijska sankcija po členu 149.b ZKP ne uporabi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018383
OZ člen 190, 190/1, 191. ZPP člen 319, 319/3.
plačilo za odvetniške storitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - neupravičena pridobitev - odvetnik kot stranka
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz citirane določbe 191. člena OZ, je napačen. Ta zakonska določba zahteva plačnikovo vedenje (prepričanje) in ne zgolj njegovo dopuščanje možnosti („zdeti se“), da plačuje nekaj, kar ni dolžan. Ker torej iz ugotovitev izpodbijanje sodbe ne izhaja, da je toženka vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo določbe 191. člena OZ, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje.
V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec, odvetnik nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi.