ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina - telesna okvara
Tako iz izvedenskega mnenja invalidske komisije druge stopnje, kot tudi iz mnenja invalidske komisije prve stopnje izhaja, da je pri tožniku podana organska osebnostna motnja. Gre torej za bolezen, ki kot taka tudi ni vključena v Seznam telesnih okvar. V predmetni zadevi tako niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru (v katerem tožnica, ki je delala preko študentske napotnice, ni uspela v podobnem sporu iz naslova faktičnega delovnega razmerja) poudarilo, da je poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, pomembno poudariti zlasti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t. i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela. Ker obseg tožničinega dela v tem primeru ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in ker stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso bili ugotovljeni.
Posebnost tožnikovega dela pri toženi stranki je bila ravno v tem, da dela pogosto po več tednov ali mesecev po lastni volji ni opravljal. Tožena stranka pri tem niti ni vedela, ali bodo posamezne prekinitve začasne, koliko časa bodo trajale ali bodo morda celo trajne. Četudi je študentsko delo po svoji naravi in vsebini zelo podobno delovnemu razmerju, pa to še ne pomeni, da ima nujno vse elemente delovnega razmerja. Ker se študentsko delo lahko opravlja na podlagi stalne napotnice, ki velja daljše obdobje in omogoča dolgotrajnejše sodelovanje, je običajno angažiranje za daljše časovno obdobje oziroma da študent v tem obdobju večkrat opravlja delo, kar pa še ne utemeljuje obstoja delovnega razmerja.
Hujša kršitev moralnih dolžnosti je pravni standard, ki ga mora v vsakem posameznem primeru napolniti sodišče po presoji okoliščin konkretnega primera. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da teže vzrokov za razdedinjenje ni mogoče obravnavati le kot izraz nenaklonjenosti zapustnika do dediča, ampak morajo imeti ti vzroki tak pomen in tako težo, da dediču ne gre (niti) z zakonom zagotovljen nujni delež. Vzroke za razdedinjenje je zato treba razlagati ozko, iti pa mora za hujše kršitve (tudi) po merilih širše družbene morale. Kot hujša kršitev moralne dolžnosti dediča do zapustnika se šteje zlasti grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni ali težavah, opustitev obiskov in podobno ravnanje.
Tožena stranka je tožnikovo zahtevo zavrnila ob razlogovanju, da tožnik ni delovni invalid in da s tem niso izpolnjeni pogoji, določeni v že citiranem četrtem odstavku 394. člena ZPIZ-2, da bi se upokojil po določbah ZPIZ-1. Navedena določba obravnava dva različna primera. V prvem primeru mora biti izpolnjen pogoj, da gre za delovnega invalida. V tem primeru mora tak zavarovanec izpolniti še naslednji pogoj, to pa je, da mu do izpolnjevanja pogojev za upokojitev manjka do 3 leta starosti in 3 leta pokojninske dobe ali manj. Da tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, med strankama ni sporno. Naslednji primer, ki ga obravnava določba (drugi stavek četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2) pa je, da gre za invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, da je invalid na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje in da mu na ta dan po določbah ZPIZ-1 za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjka do 5 let starosti in 5 let pokojninske dobe ali manj. Drugi stavek tako izrecno govori o invalidu. Tožnik je nedvomno invalid III. kategorije invalidnosti, saj je bil v III. kategorijo invalidnosti razvrščen že pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Ker je v drugem stavku četrtega odstavka 90. člena ZPIZ-2 določen zgolj pogoj, da gre za invalida (kar tožnik izpolnjuje), ni pa določen pogoj, da gre za delovnega invalida, je bila odločitev tožene stranke nepravilna in nezakonita.
ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 346, 346/3. ZPSto-2 člen 43, 43/2.
nepravilna vročitev - vročanje v hišni predalčnik - neuporaben hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - fikcija vročitve - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Pismonoša je ravnal pravilno, ko je obvestilo o pošiljki pustil na vratih stanovanja, in ne v hišnem predalčniku. Vendar v nadaljevanju ni ravnal pravilno, ko po izteku roka pisanja ni pustil v predalčniku, ker ga je napačno štel za neuporabnega iz razloga, ker na njem ni bilo vidnega toženčevega priimka. Pri enostanovanjskih hišah, za kar v tem konkretnem primeru nedvomno gre, ni nujno, da bi imel hišni predalčnik označen priimek in je lahko uporaben tudi, če priimka na njem ni.
zavrženje revizije - potek roka za vložitev revizije
Zoper pravnomočno sodbo, izdano v socialnih sporih o pravicah iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (4. točka 31. člena ZDSS-1 v zvezi s prvim odstavkom 367. člena ZPP). Iz povratnice v sodnem spisu izhaja, da je bila pravnomočna sodba tožniku vročena 12. 3. 2018. To pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev revizije v konkretnem primeru iztekel 11. 4. 2018. Tožnik je vložil revizijo priporočeno po pošti 19. 4. 2018, zato je bilo treba revizijo zavreči kot prepozno.
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča s katerimi se pritožnik izrecno strinja, med drugim izhaja, da je potem, ko mu je bil od 1. 11. 2015 do 31. 12. 2018 ponovno priznan dodatek za nego otroka, dne 22. 8. 2016 vložil zahtevo za izplačilo dodatka še za čas od 1. 1. 2011 do 31. 10. 2015. Glede na to, da je bila zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 22. 8. 2016, ni pogojev za uveljavitev pravice do izplačila denarne dajatve za nazaj. Takšno stališče je bilo že zavzeto v istovrstnih zadevah, kot je obravnavana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018790
OZ člen 3, 9, 239, 239/2, 239/4, 240.
najemna pogodba - elementi najemne pogodbe - gradbena pogodba - pogodbena ureditev razmerja - predmet pogodbe - predmet najema - obnova objekta - obnovitvena dela - pogodbene obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - ustavitev gradbenih del - gradnja garaže - nedovoljen predmet pogodbe - opustitev obveznosti - krivda za opustitev - krivdni razlogi - krivda - končanje del - ustavitev del - izročitev - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - poslovna odškodninska odgovornost
Za odločitev je pomembno tudi dejstvo, čigava je krivda, da tožnica določenih pogodbenih obveznosti ni mogla popolnoma izpolniti, oziroma, ali je obnova gradu začasno ustavljena zaradi toženkinih opustitev.
V postopku je treba pretehtati, ali je obnova spornega objekta zaključena, ker dela dogovora zaradi nemogočega oziroma nedopustnega pogodbenega predmeta ni bilo mogoče izpolniti (v zvezi s tem bo moralo izvesti tudi novo predložene dokaze). Če se bo ugotovilo, da obnova ni zaključena, bo treba dejansko stanje raziskati tudi v smeri vzrokov, zaradi katerih še ni prišlo do dokončanja obnove oziroma krivde zanje, ter odgovoriti na vprašanje, kako to dejstvo vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka, nato pa ponovno odločiti o tožbenem zahtevku po tožbi in nasprotni tožbi.
BBHSZ člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-1 člen 110.. ZPIZ-2 člen 392.
vdovska pokojnina - ponovna odmera pokojnine
V postopku ponovne odmere pokojnine vdovska pokojnina tožnici pri slovenskem nosilcu zavarovanja, torej tožencu, ni bila priznana. Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 3. 12. 2013, ki ni predmet tega postopka, je bila potrjena odločba z dne 20. 9. 2013, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker pogoji za priznanje obravnavane pravice po slovenski nacionalni zakonodaji, torej iz 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 392. členom ZPIZ‑2 na dan 1. 7. 2008 niso izpolnjeni. Pravica do vdovske pokojnine je bila torej tožnici po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BIH pravnomočno zavrnjena. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno. Pomeni namreč, da ostane vdovska pokojnina trajna obveznost tujega, torej bosansko hercegovskega nosilca zavarovanja, in ni podlage za njeno priznanje pri tožencu. Pravnomočna zavrnitev pravice do vdovske pokojnine po 37. členu Sporazuma pa pomeni tudi, da morajo pritožbena izvajanja v zvezi z uporabo 3. alineje 1. odstavka oziroma 6. odstavka 110. člena ZPIZ-1 ter dopolnitvijo 48 let starosti pred 31. 8. 2008 v obravnavanem primeru ostati brezuspešna. Izpodbijani zavrnilni odločbi sta torej pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter priznanje vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela pa utemeljeno zavrnjen.
Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah 333. in 343. člena ZPP. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni s tem zakonom določen kakšen drug rok. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje ob preizkusu pritožbe skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo tožnika zoper sodbo pritožbenega sodišča kot nedovoljeno pravilno zavrglo, saj je bila pritožba vložena dne 16. 3. 2018 zoper sodbo vročeno tožniku dne 29. 8. 2017, prepozna.
ZD člen 163, 210, 210/2, 210/2-3, 210/2-5, 212. OZ člen 547, 550. ZDen člen 78, 81.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - izločitev iz zapuščine - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež - izročilna pogodba - odplačna pogodba - odpoved dedovanju - dedna pravica - kasneje najdeno premoženje - denacionalizirano premoženje - oporočno dedovanje - oporočno razpolaganje - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oporočno dedovanje denacionaliziranega premoženja
Med dediči je prišlo do spora o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. V skladu z določbo 212. člena ZD je v primeru tovrstnega spora napotitev dedičev na pravdo obligatorna, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava.
Med dediči gre za spor o vsebini pogodbe, kar je glede na trditve udeležencev v zapuščinskem postopku najprej dejansko, šele nato pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme le pravdno sodišče ugotavljati pravo pogodbeno voljo pogodbenikov izročilne pogodbe.
Zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri preostali dediči niso sodelovali, v celoti ali delno za darilo, mora izpodbiti dedič J. D., saj preostale dediče, kljub izročilni pogodbi, ki kaže vsaj na delno odplačno pogodbo, ščiti zakonska domneva.
Večinska sodna praksa zastopa stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje: da je dedičem denacionalizacijskega upravičenca, ki so umrli pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, treba dopustiti oporočna razpolaganja tudi za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, če je to mogoče ugotoviti z razlago oporoke.
URS člen 156. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - neustavnost zakona - ocena ustavnosti zakonskih določb - postopek za oceno ustavnosti zakona
Ker postopek lahko prekine le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, ni zakonske podlage, da bi sodišče lahko prekinilo postopek, ker je zahtevo za presojo ustavnosti spornega zakona že predlagalo drugo sodišče, to se pravi drug sodnik v drugi, čeprav istovrstni zadevi. Sodišče v pravdnem postopku ne odloča kar na splošno, pač pa o konkretni tožbi, ki jo ima pred seboj.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - iztekanje vode - vplivi na sosednje nepremičnine - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - poseg v tujo lastnino - vznemirjanje kot pravni standard - obremenjena nepremičnina - služnostna pravica - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - nevknjižena stvarna pravica - nevknjižena originarno pridobljena služnost - poizvedovalna dolžnost
Iztekanje vode s sosednje nepremičnine, četudi občasno, predstavlja nezanemarljivo poseganje v tujo nepremičnino in s tem vznemirjanje lastnika te nepremičnine v izvrševanju njegovih lastninskih upravičenj. SPZ izrecno nalaga lastniku nepremičnine, da s potrebnimi ukrepi prepreči odtekanje oziroma padanje meteornih padavin z njegove zgradbe na tujo nepremičnino (87. člen). Odtekanje meteornih voda s strehe na tujo nepremičnino je po svoji naravi in intenzivnosti primerljivo z odtekanjem talnih meteornih in hudourniških voda. Tudi v drugem primeru gre zato za poseganje v tujo nepremičnino, ki ga njen lastnik ni dolžan trpeti.
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine v takem primeru ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016926
SPZ člen 70, 70/1, 70/4, 70/5. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/6.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - izdelava elaborata parcelacije - izdelava elaborata - izvedba naroka - pogoji za izvedbo naroka - fizična delitev stvari - civilna delitev - upravičen interes - velikost solastninskega deleža
Ob ugotovitvi, da so solastne nepremičnine fizično deljive, delitev na način, kot jo je predlagala prva nasprotna udeleženka, to je, da v izključno last prejeme vse nepremičnine ob izplačilu ostalih solastnikov, ne pride v poštev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k fizični delitvi solastnih nepremičnin s parcelacijo in novo nastale parcele med predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko razdelilo glede na izkazan interes in solastniški delež.
Pogodbene stranke so pri sklepanju pogodb morale paziti, da družbena lastnina s pogodbama ne bi bila oškodovana in torej izhajati ne le iz ekvivalence položaja pravnega prednika toženk pred in po sklenjenih pogodbah, ampak tudi iz ekvivalence medsebojnih obveznostih in pravic pogodbenih strank. Ta pa je narekovala, da se zaveza Občine in D. o neodpovedljivosti veže na neko predvidljivo okoliščino oziroma določljivo dobo upravičenja, temu pa je zadoščeno, če je to upravičenje vezano na konkretno osebo. V nasprotnem primeru o ekvivalenci ne bi mogli več govoriti.
Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil. Pogodbeno določilo lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne.
Ob podani navzven zaznavni izjavi - konkretnem pogodbenem besedilu, bi upoštevanje zgolj volje ene stranke (zoper razumno razlago zunanje izjave), porušilo pravno upoštevno razmerje med pogodbeno voljo in pogodbeno izjavo. Ugotovitev subjektivne volje (predstave) zgolj ene pogodbene stranke tudi ne bi mogla doseči končnega cilja pogodbene razlage po metodi iz drugega odstavka 82. člena OZ - to je ugotovitve skupnega namena pogodbenikov.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - obseg tožbenega zahtevka - vsebina tožbenega zahtevka - nedoločen in nejasen izrek - odstranitev stvari - odstranitev gradbenega materiala - delno zavrženje tožbe - poziv na popravo tožbe - dopolnitev tožbe - neodprava
Izrek sodbe mora biti sam po sebi tak, da je razumljiv in da je (vsakomur) jasno, kaj se toženi stranki s sodbo nalaga. Odsotnost podatkov o legi in obsegu nasutja, ki ga je treba odstraniti, ohranja nejasnost zahtevka.
Kljub ugotovitvam sodišča prve stopnje, na podlagi katerih bi bila tožnica upravičena do posestnega varstva po 33. členu SPZ, je sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da bi zaradi vzpostavitve nove življenjske skupnosti toženca z drugo partnerko prišlo do kršitve njune ustavno zajamčene pravice do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja. Takšno odločitev je sprejelo neutemeljeno, saj toženec v svoji trditveni podlagi ni navedel, da v stanovanjski hiši živi z novo partnerko (o tem je izpovedal zgolj ob zaslišanju), prav tako se tudi ni skliceval, da bi mu bila z vzpostavitvijo prejšnjega stanja kršena njegova pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan.
odločitev o pravdnih stroških - takojšen umik - načelo uspeha
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 40 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje potrebnosti stroškov.