obseg zapuščine - denarna sredstva - darilo - pravni interes za pritožbo - pritožbene novote
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je postopalo v skladu ZDSS-1 in ZPP, tožnica pa tožbe v postavljenem roku ni popravila, pravilno tožbo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
SPZ člen 42. ZDen člen 66, 66/2, 66/3. ZUP člen 224, 281.
pridobitev lastninske pravice z upravno odločbo - denacionalizacijska odločba - ničnost denacionalizacijske odločbe - dokončnost odločbe - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija
Denacionalizacijska odločba s katero je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, je bila (tudi) v tem obsegu izrečena za nično z odločbo upravne enote, pri čemer je bila pritožba zoper njo zavrnjena in je torej odločba že postala dokončna. S tem pa so bili odstranjeni njeni učinki. Tako kot je tožnica lastninsko pravico pridobila z dokončno denacionalizacijsko odločbo, jo je z dokončnostjo odločitve o njeni ničnosti, tudi izgubila. Gre namreč za poseg v pridobljeno pravico z učinkom za nazaj (ex tunc), z vzpostavitvijo stanja kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta. Šteti torej je, da tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, zato tudi ni aktivno legitimirana za negatorno lastninskopravno tožbo zoper toženca, niti ni upravičena za uveljavljanje uporabnine.
Dokončna odločba, izdana v upravnem postopku, je bila odpravljena (izrečena za nično) v postopku, določenem z zakonom, zato tudi ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016820
ZPP člen 337, 337/1, 425. SPZ člen 32. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - nedovoljene pritožbene novote - sestavina stvari - samostojna stvar - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - težko nadomestljiva škoda - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
Tožnica ni verjetno izkazala, da bi morala stroje kupiti ali najeti, ker bi bilo sicer onemogočeno njeno poslovanje; izkazan je nekoliko manjši obseg dohodka, tega pa bo v primeru, da se bo pokazalo, da je ta izpad posledica toženkinega nedopustnega ravnanja, imela možnost uveljavljati z zahtevkom za povrnitev škode.
ZASP člen 81, 81/1, 168. ZPP člen 184, 184/1, 184/3, 185, 286.
avtorsko pravo - računalniški program kot avtorsko delo - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - običajen avtorski honorar - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti denarnega zahtevka - druga pravna podlaga - prekluzija dejstev in dokazov
Uveljavljanje (po višini enakega) tožbenega zahtevka na drugi pravni podlagi sicer samo po sebi še ni sprememba tožbe, a v primeru, ko so tudi trditve (v pretežni meri) druge, gre v resnici za spremembo tožbe.
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave. Prekluzija (286. člen ZPP) je ne zadene.
Skladno z 20. točko prvega odstavka 15. člena zavarovanci sami plačujejo prispevke. Ker tožnik prispevke za zdravstveno zavarovanje ni plačal, je v tem primeru tožena stranka v določbi 58. člena ZZVZZ v zvezi z 59. členom istega zakona ter ob uporabi ZDavP-2 imela ustrezno pravno podlago, da od tožnika zahteva plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018784
ZDR člen 184.. OZ člen 184.. ZVZD-1 člen 5, 17, 19.. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke kot od svojega bivšega delodajalca uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka. Med opravljanjem dela je prišlo do zdrsa plohov, ki so tožniku stisnili desno roko. Glede na ugotovitve, da tožena stranka tožnika ni ustrezno teoretično in praktično usposobila za delo, pri katerem se je poškodoval, da ni izvajala ustreznega nadzora nad opravljanjem dela in ni izdajala ustreznih navodil za varno delo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem kršila določbe 5., 17. in 19. člena ZVZD-1 in 4. in 5. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. V obravnavanem primeru so tako izpolnjeni vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke, protipravno ravnanje tožene stranke, krivda, vzročna zveza med opustitvijo varnostnih ukrepov in nastalo škodo ter nastanek škode.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.
napotitev na pravdo - izpodbijanje oporoke - pravnomočno razsojena stvar - objektivna identiteta zahtevkov - oporoka pred pričami - napaka v obličnosti oporoke - sposobnost oporočitelja
Ne glede na to, da je tožbeni predlog enak tako pri izpodbijanju oporoke zaradi oporočne nesposobnosti kot pri pomanjkljivi obličnosti, ker oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama, ne gre za objektivno identiteto takšnih tožbenih zahtevkov. Za presojo o tem, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odločilna dejanska podlaga tožbenega zahtevka, ki jo navaja tožeča stranka.
soposest - motenje posesti - dostop do objekta - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - parkiranje - zadnje posestno stanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica občasno dostopala do vhoda v hišo ne le peš, ampak tudi z avtom in je s tem pridobila soposest, je toženec s postavitvijo verige tožnici to posest odvzel. To še ne pomeni, da ima pravico parkiranja pred vhodom, ampak ima tako, kot glasi zahtevek, pravico neoviranega dostopanja.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - reintegracija - sodna razveza - datum sodne razveze - denarno povračilo
Utemeljeno tožnik izpodbija datum sodne razveze, ki ga je sodišče prve stopnje vezalo na datum, ko je bil izrečen ukrep približevanja. Ta ukrep je ključna okoliščina, ki vpliva na presojo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče, vendar je to relevantno zlasti z vidika, da ta ukrep onemogoča reintegracijo, ni pa nujno na ta ukrep vezati same sodne razveze. Četudi ključna okoliščina, ki nalaga reintegracijo, nastane še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, to ne pomeni, da mora biti tudi pogodba o zaposlitvi razvezana že s tem datumom. Ukrep sam po sebi ni ovira za priznanje pravic iz delovnega razmerja v času trajanja ukrepa.
Neutemeljeno je stališče, da edina družbenika ne moreta biti hkrati izključena iz družbe, kar bi pomenilo, da je družba brez družbenikov, in da naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Materialno pravo rešuje tudi to skrajno možnost v zadnji alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1.
Združevanje pravd v skladu s 300. členom ZPP je stvar materialnega vodstva sodišča prve stopnje in zavrnitev predloga za združitev ni razlog za izločitev sodnice po šesti točki 70. člena ZPP.
Višina škode v postopku ugotavljanja razlogov za izključitev družbenika sama po sebi ni bistvena, saj ne gre za odškodninski spor. Tretji odstavek 501. člena ZGD-1 razlogov ne opredeljuje, ampak navaja le nekaj primerov. Vsi ti kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo. Taki primeri so res najbolj jasni, niso pa edini. Utemeljen razlog je tudi, da med družbeniki, ne glede na krivdo kogarkoli, obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. V ta okvir je mogoče šteti tudi dejstva, ki ne učinkujejo neposredno v družbi, vendar se njihove posledice v družbi vseeno lahko čutijo.
Pritožbena teza o odsotnosti toženkine profesionalne skrbnosti je v nasprotju z ugotovitvami izvedenega dokaznega postopka. Toženka je z različnimi obvestili in nenazadnje tudi splošnimi pogoji svoje komitente – s tem tudi tožnika – opozarjala o pomenu dodatnega varnostnega gesla, ki služi preprečevanju zlorab. Pritožnik je z dodatnim varnostnim geslom razpolagal, vendar pa ga ni uporabljal, zato je moč njegovo ravnanje označiti za neskrbno, s tem pa je tudi breme odgovornosti za nastanek škodnega dogodka prešlo nanj.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 8 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje vidika potrebnosti stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018790
OZ člen 3, 9, 239, 239/2, 239/4, 240.
najemna pogodba - elementi najemne pogodbe - gradbena pogodba - pogodbena ureditev razmerja - predmet pogodbe - predmet najema - obnova objekta - obnovitvena dela - pogodbene obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - ustavitev gradbenih del - gradnja garaže - nedovoljen predmet pogodbe - opustitev obveznosti - krivda za opustitev - krivdni razlogi - krivda - končanje del - ustavitev del - izročitev - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - poslovna odškodninska odgovornost
Za odločitev je pomembno tudi dejstvo, čigava je krivda, da tožnica določenih pogodbenih obveznosti ni mogla popolnoma izpolniti, oziroma, ali je obnova gradu začasno ustavljena zaradi toženkinih opustitev.
V postopku je treba pretehtati, ali je obnova spornega objekta zaključena, ker dela dogovora zaradi nemogočega oziroma nedopustnega pogodbenega predmeta ni bilo mogoče izpolniti (v zvezi s tem bo moralo izvesti tudi novo predložene dokaze). Če se bo ugotovilo, da obnova ni zaključena, bo treba dejansko stanje raziskati tudi v smeri vzrokov, zaradi katerih še ni prišlo do dokončanja obnove oziroma krivde zanje, ter odgovoriti na vprašanje, kako to dejstvo vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka, nato pa ponovno odločiti o tožbenem zahtevku po tožbi in nasprotni tožbi.
Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil. Pogodbeno določilo lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne.
Ob podani navzven zaznavni izjavi - konkretnem pogodbenem besedilu, bi upoštevanje zgolj volje ene stranke (zoper razumno razlago zunanje izjave), porušilo pravno upoštevno razmerje med pogodbeno voljo in pogodbeno izjavo. Ugotovitev subjektivne volje (predstave) zgolj ene pogodbene stranke tudi ne bi mogla doseči končnega cilja pogodbene razlage po metodi iz drugega odstavka 82. člena OZ - to je ugotovitve skupnega namena pogodbenikov.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - obseg tožbenega zahtevka - vsebina tožbenega zahtevka - nedoločen in nejasen izrek - odstranitev stvari - odstranitev gradbenega materiala - delno zavrženje tožbe - poziv na popravo tožbe - dopolnitev tožbe - neodprava
Izrek sodbe mora biti sam po sebi tak, da je razumljiv in da je (vsakomur) jasno, kaj se toženi stranki s sodbo nalaga. Odsotnost podatkov o legi in obsegu nasutja, ki ga je treba odstraniti, ohranja nejasnost zahtevka.
Kljub ugotovitvam sodišča prve stopnje, na podlagi katerih bi bila tožnica upravičena do posestnega varstva po 33. členu SPZ, je sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da bi zaradi vzpostavitve nove življenjske skupnosti toženca z drugo partnerko prišlo do kršitve njune ustavno zajamčene pravice do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja. Takšno odločitev je sprejelo neutemeljeno, saj toženec v svoji trditveni podlagi ni navedel, da v stanovanjski hiši živi z novo partnerko (o tem je izpovedal zgolj ob zaslišanju), prav tako se tudi ni skliceval, da bi mu bila z vzpostavitvijo prejšnjega stanja kršena njegova pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.