CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016599
SPZ člen 178, 179, 180, 184.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovalna pogodba - odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - aktivna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi
Fiduciarna cesija, torej odstop terjatve v zavarovanje, je dogovor med dolžnikom in upnikom osnovnega razmerja, na podlagi katerega dolžnik (fiduciant, leasingojemalec) prenese na upnika (fiduciarja, leasingodajalca) svojo terjatev, ki služi zavarovanju obveznosti osnovnega razmerja iz sklenjene pogodbe o leasingu. Po odstopu terjatve pripada terjatev fiduciarnemu upniku, to je leasingodajalcu. Ne glede na vprašanje pravne veljavnosti navedene pogodbe, ki je tožeča stranka v prvostopenjskem postopku niti ni izpostavila, je sodišče prve stopnje materialnopravno povsem pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev te tožbe po nobeni od navedenih pravnih podlag.
URS člen 29, 29/3. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/3-2, 173, 173/3, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje nasilja v družini - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv in protisloven izrek - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo enakosti orožij
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije. S podajo dokaznega predloga obdolženca in njegovo sodno presojo se namreč udejanja pravno jamstvo, po katerem je obdolžencu v kazenskem postopku zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, še bolj konkretna od Ustave pa je Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki obdolžencu izrecno zagotavlja jamstvo, da v kazenskem postopku zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
ZODPol v 67. členu ureja začasno premestitev in napotitev in določa, da zaradi nemotenega opravljanja del policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev (prvi odstavek 67. člena ZODPol). Ob navedenem tretji odstavek istega člena določa, da mora biti odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi vročena najmanj 7 dni pred nastopom dela in mora vsakokrat vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, pri čemer je odločba dokončna.
Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da izpodbijana odločba ne dosega standarda obrazloženosti, pri čemer gre za dokončno odločbo. Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po 67. členu ZODPol za napotitev brez soglasja javnega uslužbenca, jo je treba kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanje o pravicah in obveznosti iz uslužbenskega razmerja) razlagati ozko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - delavski predstavnik
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ukinitve delovnega mesta zaradi objektivnega razloga (reorganizacije delovnega procesa), potem ko je tožnici prenehala funkcija sindikalne zaupnice, ni mogoče šteti za ravnanje, ki bi bilo posledica diskriminacije. Ugotovilo je namreč, da odločitev o ukinitvi ni bila posledica tožničine sindikalne dejavnosti, temveč je šlo za odločitev, sprejeto na podlagi analize delovnih procesov.
odločitev o pritožbi - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - domneva o nepristranskosti sodnikov - izločitveni razlog - standard obrazloženosti odločbe
Neutemeljeno je stališče pritožnikov, da bi morala predsednica sodišča vlagateljem zahteve za izločitev sodnika dokazati, da so sodnikove odločitve zakonite. Nepristranskost sodnika pri sojenju se domneva. Da pri sodniku obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora navesti in dokazati vložnik zahteve za izločitev.
Z zahtevo za izločitev stečajnega sodnika pritožniki ne morejo doseči od predsednice sodišča ponovne odločitve o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka v pritožbi nadalje neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da sporne besede, tožeči stranki nadrejene delavke, nimajo narave mobinga, ker naj bi govorila na splošno in s tem je z besedami kot je "mrtva riba", "obraz kot iz grobnice", "kup dreka" zajela tudi sebe in naj bi to govorila z namenom motivacije. Tudi če besede niso bile izrečene z namenom žaljenja, pač pa z namenom motivacije, so bile izrečene s povišanim glasom, zato je pravilen zaključek, da gre za neprimerno komunikacijo nadrejenega s podrejenimi delavci. Bistveno je, da je šlo za nadrejeno delavko, sodišče prve pa s tem v zvezi tudi pravilno ugotavlja, da se ji tožeča stranka ni mogla izogniti oziroma ji je bila vseskozi izpostavljena. Ravnanje je nedopustno, tudi če ni usmerjeno zgolj proti enemu delavcu, ampak proti več prisotnim delavcem in zaradi tega ne izgubi svoje protipravne narave.
Nadrejeni je tožeči stranki grozil z besedami, da kdorkoli bo karkoli govoril čez svoje šefe in ne bo ubogal in delal točno tako, kot bosta z sodelavko rekla, da ga bo lastnoročno vrgel skozi okno. S tako izjavo je presegel prag, oziroma takšno ravnanje pomeni mobing.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 428, 432. ZSReg člen 8, 8/5, 43, 43/1.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - pridobitev položaja udeleženca - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa 27.8.2018 postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku postopka izbrisa je registrsko sodišče v nadaljevanju po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja izbrisni razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki izpodbija sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku in s tem upravičenca do pritožbe zoper sklep, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni ugovarjal, je sklep o začetku postopka izbrisa subjekta iz sodnega registra brez likvidacije postal pravnomočen. Pritožnik v obravnavanem postopku tako ni pridobil položaja udeleženca v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato je višje sodišče pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo.
zasebna kazenska tožba - pravočasnost zasebne tožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vloga vezana na rok - zavrženje zasebne tožbe - zakonski rok
Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je zasebna tožba, ki jo je vložil zasebni tožilec R.F. po svojem pooblaščencu dne 2. 10. 2017 in jo dopolnil z dne 28. 5. 2018, prepozna, jo je utemeljeno zavrglo.
ZIZ-UPB1 člen 270/1, 273/1. ZFPPIPP člen 446, 466, 479.
zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti
10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic (Priloga A11). Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017616
ZPP člen 115, 115/1, 115/2. OZ člen 619.
preložitev naroka - restriktivna razlaga izjem - upravičeni razlogi za preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - podjemna pogodba
Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba, kot vse izjeme, obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka odsotnosti ni opravičila skladno s 115. členom ZPP. Tožena stranka namreč ni predložila zdravniškega opravičila in tudi sicer iz dopisa, ki ga je posredovala sodišču, ni razvidno, da bi šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezen, ki je toženi stranki onemogočala prihod na sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - odpravnina - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zastopanje - pravna oseba
Ni dolžnost delavca, da išče neko osebo pri delodajalcu, ki naj bi bila ob nejasnih razmejitvah pristojnosti, nejasnih položajih ali v medsebojnih sporih najbolj pristojna za sprejem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, temveč je (prav obratno) stvar delodajalca, da ustrezno poskrbi in zagotovi, da bo odpoved delavca prišla do prave osebe oziroma, da se bo ta z njo seznanila. Zadošča, da delavec vroči odpoved delodajalcu ali osebi, za katero je prepričan, da je pristojna za njegovo odločitev.
ZPP člen 7, 12, 188, 212, 319, 319/2, 355, 360, 360/1. OZ člen 311, 312, 312, 239, 358, 358-3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. URS člen 25.
res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - materialnopravni (izvenpravdni) pobot - neizpolnitev obveznosti - povračilo škode - umik tožbe - pobot - izjava o pobotu - ugovor ugasle terjatve - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dopolnitev dokaznega postopka - ustavna pravica do pritožbe
V predhodnih postopkih sta bili tožbi zavrženi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v prejšnjih postopkih sodišče o tožbenem zahtevku ni meritorno (vsebinsko) odločilo, zato ne gre za „res iudicata.“
OZ med pogoji za pobot ne določa likvidnosti terjatve. Pri izvenpravdnem pobotu tožena stranka uveljavlja ugovor ugasle terjatve, kar je podobno, kot bi navajala, da je tožbeno terjatev že plačala. Sodišče se odgovoru na to trditev ne more izogniti, saj gre za vprašanje ali tožbena terjatev (še) obstaja ali ne. Če gre za sporno terjatev, jo je torej treba dokazati. Če gre za nečisto terjatev je najprej treba doseči njeno likvidnost. Šele če višine terjatve ni mogoče ugotoviti, pobotanje ni možno. Tožena stranka lahko z ugovorom ugasle pravice zaradi izvenpravdnega pobota uspe, če zatrjuje in dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve ter dejstvo, da je podala pobotno izjavo.
Sodišče ni vezano na ugotovitve v drugih postopkih, saj so te posledica presoje trditev in izvedenih dokazov v dotičnem postopku. Odločati mora na podlagi trditev strank in dokazov podanih v obravnavanem postopku.
vrnitev v prejšnje staje - oddaja poštne pošiljke - čas oddaje pošiljk
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti in je torej posledica nezakrivljenega ravnanja odvetnika oziroma stranke, na katero stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati.
Ni izkazano po materi zatrjevano spolno nasilje očeta nad otrokom in tako tudi ne obstaja ogroženost otroka pri stikih z očetom in zato ni razloga za ukinitev stikov očeta z otrokom.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih mora tožnik po krivdnem načelu povrniti. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo nekaj mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP2. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4-b, 14, 14/2.
kolizijska pravila - pogodbena subrogacija - odstop terjatev - pogodba o opravljanju storitev
Katero pravo je treba uporabiti za nastanek in veljavnost morebiti sklenjene ustne pogodbe o trgovinskem zastopanju med odstopnikom in toženo stranko določa Uredba Rim I.
Tožeča stranka je sicer domača pravna oseba, ki pa je kot prevzemnik terjatve v celoti vstopila v pravni položaj odstopnika terjatve, ki je podjetnik, registriran v Nemčiji. Po drugem odstavku 14. člena Uredbe Rim I med drugim velja, da pravo, ki se uporablja za terjatev, ki je predmet odstopa oziroma subrogacije, določa razmerja med prevzemnikom in dolžnikom.
Tožnik, kljub temu, da je bil v sklepu poučen, da ima možnost zagotoviti si brezplačno pravno pomoč, te možnosti ni izkoristil. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima nobene povezave s sestavo tožbe, ki mora biti sestavljena skladno z določbami 105. in 180. člena ZPP. Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil z vlogo z dne 25. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi.
pogodba o upravljanju - pravočasnost navedb - pravočasnost vloge - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
Ne drži pritožbeni očitek, da tožba vse do 2. pripravljalne vloge tožeče stranke ni bila sklepčna. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe trdila, da je I. d. d. opravljala upravniške storitve, navedla je pravni temelj za storitve in zgradbo, ki jo je upravljala. Določno je tudi trdila, da je izstavljala mesečne račune in katero vrsto storitev je opravila. Priložila je tudi pogodbo o upravljanju. Trditve so bile sicer splošne, vendar še zadostne.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016573
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 13, 20. ZPP člen 17, 18, 18/2.
začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otroka - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - določitev pristojnosti - Bruseljska uredba IIa - običajno bivališče - nujni ukrep - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku
Določbo 20. člena Bruseljske uredbe IIa je treba razlagati restriktivno, ker pomeni odstop od pristojnosti po tej uredbi. Sodišča, na katera se nanaša ta določba, lahko uporabijo nacionalne določbe o pristojnosti le, če so izpolnjeni naslednji trije kumulativni pogoji. Zadevni ukrepi morajo biti nujni, sprejeti morajo biti glede oseb ali premoženja, ki so v državi članici, v kateri ima sedež sodišče, ki odloča v zadevi in morajo biti začasni. Ukrep je nujen, če bi čakanje na odločitev o glavni stvari ne nudila zadovoljivega pravnega varstva. Ti ukrepi se uporabljajo za otroke, ki imajo običajno prebivališče v eni državi članici, začasno ali priložnostno pa bivajo v drugi državi članici in so v položaju, ki lahko resno škodi njihovemu zdravju ali razvoju, kar upravičuje takojšnje sprejetje ukrepov zavarovanja. Pojem nujnosti se hkrati nanaša na položaj, v katerem je otrok, in na dejansko nezmožnost, da bi se vloga v zvezi s starševsko odgovornostjo vložila pri sodišču, ki odloča o glavni stvari. Po razlagi sodišča EU se morata v državi članici, ki odloča o izdaji začasnega ukrepa, nahajati tako otrok kot starš, ki zahteva, da se mu zaupa starševska skrb. V državi pa se mora nahajati tudi starš, kateremu naj bi se odvzela starševska skrb, kar pomeni močno omejitev pristojnosti sodišča pri izdaji začasnega ukrepa. Ukrepi morajo biti začasni. Njihova začasnost izhaja iz dejstva, da v skladu s členom 20 Bruseljske uredbe IIa ti ukrepi prenehajo učinkovati, ko sodišče države članice, ki je pristojno v zadevi, sprejme ukrepe, za katere meni, da so primerni.