plačilo uporabnine za nepremičnine - izpraznitev dela nepremičnine - izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba - predmet pogodbe - skladišče - poslovni prostor - parkirišče
Toženka je izpraznila le poslovni prostor, ne pa tudi parkirišča in zunanjega skladišča in se tam še vedno nahajajo njene stvari. To je bil tudi razlog, da je sodišče prve stopnje zahtevku tožnika delno ugodilo tudi v pogledu zahtevane uporabnine za januar in februar 2018.
Če gre za ugotovitveno tožbo in tožnik ni izkazal pravnega interesa zanjo, toženec in sodišče prve stopnje pa sta to prezrla, pritožbeno sodišče ne sme po uradni dolžnosti razveljaviti sodbe in tožbe zavreči. Negatorna tožba ni utemeljena, če ima vznemirjanje podlago v obstoječi stvarni služnosti.
ZIZ člen 17, 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - (ne)vpis v zemljiško knjigo - izvršilni naslov - posest - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Da lahko s tožbo zahteva vpis dolžnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora upnik razpolagati z izvršilnim naslovom zoper dolžnika.
Ker sklep o izvršbi zaradi ugovora prvega toženca še ni postal pravnomočen, tožeča stranka ni pridobila izvršilnega naslova.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018600
OZ člen 131, 190. ZIZ člen 61, 62, 63.
neupravičena pridobitev - plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - pravni temelj - pravna sredstva v izvršilnem postopku - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odškodninska podlaga - protipravno ravnanje
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora (najprej) poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva.
Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo z obrazložitvijo, da ne obstaja ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti, to je protipravnost ravnanja. Ker sta bila oba sklepa o izvršbi pravnomočna, tožnik pa v izvršilnih postopkih ni ugovarjal, niti ni uporabil rednih ali izrednih pravnih sredstev, je tožena stranka upravičeno in skladno z obstoječo zakonodajo zahtevala izvršbo na dolžnikovo premoženje. Vodenje izvršilnega postopka ne predstavlja protipravnega ravnanja.
sosporniška intervencija - sklep nadzornega sveta - sodba na podlagi pripoznave - vpis v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta - imenovanje poslovodje v d.o.o. - zmotna uporaba materialnega prava
Sklep, ki izhaja iz listine z dne 11. 10. 2017, je po svoji vsebini sklep nadzornega sveta. Z ugotovitvijo ničnosti listine se je v obravnavani zadevi torej poseglo tudi v sklep nadzornega sveta. Ker pa sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične (smiselno pa tudi sodba o razglasitvi sklepov nadzornega sveta za nične - prim. VSL sklep I Cpg 193/2018 z dne 24. 4. 2018) že po samem zakonu učinkuje proti članom organov vodenja (398. člen v zvezi s 522. členom ZGD-1), pritožbeno sodišče ocenjuje, da se sodba na podlagi pripoznave z dne 7. 3. 2018 neposredno nanaša tudi na imenovanega poslovodjo J. P. Zato ima ta položaj sosporniškega intervenienta na strani tožene stranke (202. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018306
OZ člen 346, 364, 365, 395, 395/2, 569. SPZ člen 142. ZPP člen 154, 154/2, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/3, 208, 208/1, 274, 274/1.
posojilna pogodba - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipotekarni (realni) dolžnik - glavni dolžnik - litispendenca - identiteta zahtevka - tek izvršilnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - prenehanje pravne osebe - nadaljevanje postopka - zastaranje terjatve - zastaralni rok - solidarni dolžnik - pretrganje zastaranja terjatve - odmera stroškov po uspehu
V obeh sodnih zadevah gre za zasledovanje poplačila iste terjatve, ki poteka med istimi subjekti, saj sta realni dolžnici iz notarskega zapisa hkrati tudi glavni dolžnici po posojilni pogodbi. To pa ne pomeni, da gre za visečo pravdanje, zaradi česar bi bilo treba predmetno tožbo zavreči. V neposredno izvršljivem notarskem zapisu sta se prva in druga tožena stranka zavezali le kot zastaviteljici, tj. realni dolžnici. Tožeča stranka pa bo lahko na podlagi izvršilnega naslova iz te pravde uveljavljala prisilno poplačilo svoje terjatve tudi iz drugega premoženja prve in druge tožene stranke, saj bo pridobila izvršilni naslov v razmerju do prve in druge tožene stranke kot glavni dolžnici iz posojilne pogodbe.
zavrženje tožbe kot nepopolne - določnost tožbenega zahtevka - popolnost in razumljivost tožbe - poziv na dopolnitev - opozorilo na posledice - laična stranka - načelo pomoči prava neuki stranki - uporaba procesnih pravil
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožbe obeh pritožnikov tudi po dopolnitvi tožb, ki so bile podane po pravilnem pozivu sodišča prve stopnje, ne vsebujejo določnega tožbenega tožbenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, kot to določa 180. člen ZPP.
zahteva stranke za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - procesni sklep - nagrada odvetnika
Pravdni postopek se je končal z umikom tožbe zunaj obravnave. Toženka je takoj potem, ko je bila o umiku tožbe obveščena, zahtevala povrnitev stroškov postopka, torej pravočasno, kar velja tudi glede zahteve za povrnitev stroškov pritožbe zoper procesni sklep.
stranke zapuščinskega postopka - formalni udeleženci postopka - upniki zapustnika - zahteva za ločitev zapuščine - ločitveni upnik
Upniki kot formalni udeleženci zapuščinskega postopka imajo položaj stranke le v primeru, ko zahtevajo ločitev zapuščine po določbi 143. člena ZD. Ta je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov, ne pa za primere, kot je obravnavani. Ker pritožnik tudi ni ločitveni upnik, je pravilna odločitev sodišča o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene.
DNK analiza genetskega materiala pravdnih strank je ključen dokaz za potrditev ali ovrženje očetovstva v pravdi zaradi ugotavljanja ali zaradi izpodbijanja očetovstva. V tej pravdi je torej predmet zahtevka izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva. Torej v tej pravdi DNK analiza genetskega materiala pravdnih strank ni ključen dokaz. Pritožba zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno presojo pomena odklonitve DNK analize in posledično napačno ugotovljeno dejansko stanje.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018191
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. ZNISESČP člen 1, 1/1, 2, 3, 5, 7, 7/3, 13, 20, 21, 21/3. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1. ZIZ člen 38, 38/6, 140, 140/3, 141, 141/3, 141/4, 141/5, 141/6. OZ člen 434, 434/1, 434/2, 434/3. URS člen 155.
neizplačane devizne vloge - ugovor po izteku roka - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - pravni interes - novela ZIZ-H - izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravnomočna sodna odločba - obresti in stroški postopka - prevzem izpolnitve - ugovor zoper informativni izračun - odpoved zahtevku - prenehanje obveznosti - verifikacijski postopek - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - akcesorna terjatev - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi
Upnica se s tem, ko ni vložila ugovora zoper informativni izračun, ni odpovedala zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo, po kateri so ji priznani tudi pravdni stroški, prav tako pa se tudi ni odpovedala izvršilnim stroškom.
V primeru, ko je bil do uveljavitve ZNISESČP (to je do 4. 7. 2015) že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028381
ZPP člen 184, 184/3, 274, 274/1. ZPotK člen 7.
kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - pravni interes - dajatveni denarni zahtevek - zmanjšanje tožbenega zahtevka - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaba vera banke - dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazni predlog - dokazno breme
Bistvo tožnikovih trditev je, da banka tožniku ni dovolj jasno oziroma v zadostni meri pojasnila, kaj pomeni valutna klavzula za višino tožnikovih obveznosti v času izpolnjevanja pogodbe, če in kako se bodo te spreminjale, kakšna so pričakovanja glede spremenljivosti obveznosti na podlagi informacij, ki jih je banka v danem trenutku imela glede predvidene višine spremenljivosti tečajnega razmerja CHF proti EUR; da je torej določene informacije tožniku zamolčala oziroma da mu je povedala premalo. Tudi, če bi predlagane priče potrdile vse te navedbe tožnika, to na zaključek sodišča, da je toženka z informacijami, ki jih tožniku je dala in ki jih je pokazal dokazni postopek, svojo pojasnilno dolžnost v obravnavanem primeru ustrezno opravila, ne bi v ničemer vplivalo. Glede na to, da je sodišče izhajalo iz tožnikovih trditev in njegove izpovedbe, pri čemer tožnik v pritožbi konkretno ne graja dokazne ocene glede pojasnilne dolžnosti, ki mu je bila dana (zavzema se zgolj za to, da bi mu morala banka razkriti več, kot mu je), je pravilno zaključilo, da bi bilo dodatno zasliševanje prič – glede tožbenih trditev, ki jim sledi – nepotrebno. Sodišče dokazov namreč ne izvaja v pojasnjevalne namene, pač pa zgolj zato, da se potrdijo ali izpodbijejo navedbe strank.
Tožniku je bil pred sklenitvijo kreditne pogodbe predočen graf o nihanju tečaja CHF/EUR za zadnjih nekaj let. Že na podlagi tega prikaza, ki je kazal tako padec kot rast CHF, se je moral in mogel zavedati, da ni realno pričakovanje, da bi v naslednjih 20 oziroma 15 letih (kar je bila doba dogovorjenega vračila kredita) vrednost CHF v razmerju do EUR ostala enaka ali zgolj padala, in sicer neodvisno od monetarne politike švicarske centralne banke, torej četudi ta ne bi sprejela ukrepov, ki so imeli na tečaj največji vpliv. Življenjsko verjetno in razumljivo je, da je tožnik sicer upal, da do večjih sprememb tečajev v njegovo škodo ne bo prišlo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa se je tožnik mogel zavedati, da je tveganje realno in da se lahko v (relativno dolgi) dobi odplačevanja kredita kadarkoli uresniči oziroma, da se v določeni meri najbrž celo bo uresničilo, kar se je naposled, približno sedem let po sklenjeni kreditni pogodbi (od leta 2008 do 2015), tudi res zgodilo. Izrecno je bil tožnik tudi opozorjen, da lahko pride do nihanj vrednosti tečaja CHF proti EUR v času trajanja pogodbe, toženka oziroma njeni uslužbenci pa mu na noben način (ne pisno, ne ustno na razgovorih) niso zagotavljali, da bo takšno (trenutno) stanje trajalo vnaprej in da ne bo nikakršnih sprememb, kar v pritožbi ni prerekano.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00018836
ZRPPN člen 51, 51/2. ZOR člen 361. URS člen 15, 15/3, 22, 69. ZNP člen 35, 35/1, 37, 104.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev odškodnine v postopku razlastitve - pravica do odškodnine - nadomestilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica do zasebne lastnine - stroški nepravdnega postopka
Odškodninski zahtevek zaradi razlastitve zastara po obligacijskopravnih pravilih o zastaranju terjatev. Predlagateljica zahtevka, kljub temu, da za to ni bilo ovire (drugi odstavek 51. člena ZRPPN), ni pravočasno vložila pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017700
OZ člen 190, 198. SPZ člen 11, 11/1, 95, 96. ZPP člen 13, 13/1.
uporabnina - zemljiškoknjižno stanje - domneva lastninske pravice - izpodbojna zakonska domneva - zahtevek za plačilo uporabnine - ugotovitev lastninske pravice - imetnik - upravičenec do uporabnine - neupravičena pridobitev - dobroverna lastniška posest - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Tožeča stranka ne sodi v krog upravičencev do uporabnine, saj v spornem obdobju zahtevka na plačilo uporabnine ni bila niti lastnica niti imetnica sporne parcele v smislu določbe 198. člena OZ.
ugovor se šteje za umaknjen - začetek teka roka za plačilo sodne takse - obvestilo stranki - pravni pouk - sklep o predlogu za obročno plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - sodna praksa
Dolžnik je bil na koncu obrazložitve sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za obročno plačilo sodne takse, izrecno poučen glede začetka teka roka za plačilo sodne takse za ugovor. Zato posebno (novo) opozorilo dolžniku glede začetka teka roka v sklepu višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena dolžnikova pritožba zoper navedeni sklep, ni bilo potrebno.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - negatorna tožba - izročitev nepremičnine v posest
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov zahtevala prenehanje uporabe oziroma bi odgovarjala za osebe, ki se na obravnavanih nepremičninah nahajajo. Da delujejo uporabniki teh nepremični nepovezano in neenotno tako v razmerju do nepremičnin kot tudi v razmerju drug do drugega, izhaja že iz pritožbenih navedb tožeče stranke.
V pravdah za izpraznitev stanovanj ali drugih prostorov, na katere se smiselno sklicuje tožnica v pritožbi, je krog oseb, ki nepremičnino uporabljajo, omejen in toženi stranki znan. V obravnavanem primeru pa ne. Nepremično uporablja večje število tožeči in toženi stranki neznanih oseb.
Tožnica bo lahko zahtevala izročitev nepremičnin, ki bodo proste tistih oseb, ki so v domeni tožene stranke oziroma uporabljajo nepremičnine na podlagi njenega dovoljenja. To lahko doseže že z izvršitvijo ugodilnega dela sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00018435
OZ člen 86, 87, 88, 112, 112/2. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3, 3/1, 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - oderuška pogodba - očitno nesorazmerna korist - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke
Ugotovitev, da je bila valutna klavzula sestavni del pogodbene kavze in da je tudi tožnik vedel za spremenljivost menjalnega tečaja, še ne daje podlage za sklep, da so bile vse spremembe v valutnem razmerju EUR/CHF pričakovane in predvidljive. Sodba je pomanjkljiva, ker se ni izrekla o obstoju spremenjene okoliščine, to je o zatrjevanem (nesprejemljivem) povečanju zneska anuitete zaradi drastičnega zvišanja vrednosti valute CHF in vplivu tako povečane anuitete na težavnost izpolnitve.
Ponudba tako imenovane konverzije ne zadostuje za sklep, da je imel tožnik možnost izogniti se posledicam tečajnih sprememb. Pogodbena stranka namreč ni dolžna odvračati škodljivih posledic na način, da utrpi enake ali še hujše posledice. Tudi možnost izbire med dvema kreditnima možnostma ob sklenitvi pogodbe, tj. kreditom v CHF in kreditom v EUR, še ne pomeni, da bi se bil tožnik lahko izognil zatrjevanim negativnim posledicam. Presoja predpostavk za razvezo pogodbe je po naravi stvari vezana na posamezno pogodbeno razmerje in ne na primerjavo z drugimi možnostmi, ki jih je imela pogodbena stranka na razpolago namesto sklenitve te pogodbe.
Ugotovitve v sodbi ne zadostujejo za sklep, da je toženka tožnika pred sklenitvijo pogodbe seznanila z informacijami, ki so mu omogočile, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto, te ugotovitve pa bi ob nadaljnji ugotovitvi o nepoštenem ravnanju toženke in znatnem neravnotežju v pravicah in obveznostih pogodbenih strank lahko utemeljevale izrek ničnostne sankcije.
Sledeč stališčem SEU mora biti kreditojemalec jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v primerjavi z vrednostjo tuje valute, v kateri je bil kredit odobren, ekonomsko gledano težko zmogel. Ne zadostuje, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, na podlagi danih informacij seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute. Dane mu morajo biti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka je zato dolžna navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo kredita v tuji valuti.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor stvarne nepristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - premoženjskopravni zahtevek - določitev vrednosti spornega prostora
Kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana zgolj, če sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloči, da je stvarno ali krajevno pristojno. Ker v obravnavani zadevi ugovor stranke o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje ni bil podan, smiselno očitana kršitev ni bila storjena.
izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve do dolžnika
Pri izdaji sklepa o prenosu terjatve gre za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za njegovo izdajo in je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve.
podjemna pogodba - odprava napake po drugem izvajalcu - višina tožbenega zahtevka - trdtiveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - zmotna presoja dokazov - ugovor procesnega pobota
Naročnik, ki v pravdi uveljavlja povrnitev stroškov, potrebnih za odpravo napak po drugem izvajalcu, je tisti, ki mora za svoj uspeh v pravdi določno opredeliti stroške, ki so mu nastali z odpravo izvajalčevih napak (torej vsebinsko in vrednostno opredeliti opravljena dela). Ne pa, da podatke o tem sodišče sámo išče po dokaznem gradivu.