ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-2, 264/1-3, 264/2, 264/3, 265.
postopek zavarovanja s predhodno odredbo - ustavitev postopka s predhodno odredbo - stroški predloga za ustavitev postopka s predhodno odredbo
Tretje toženi stranki vtoževani stroški niso nastali po krivdi tožeče stranke le zato, ker je sodišče po njenem predlogu izdalo sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo. Dejstvo, da upnik v tem primeru v 15 dneh od izpolnitve pogojev ni predlagal izvršbe (čeprav bi jo lahko), na dolžnost plačila stroškov povezanih s predlogom za ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitvijo opravljenih dejanja samo po sebi ne vpliva. Tožeči stranki skladno z določilom 265. člena ZIZ ni mogoče očitati, da je opustila kakšno svojo dolžnost, ki bi imela za posledico nastanek vtoževanih stroškov.
dejanska razlastitev - pravna razlastitev - zastaranje - odmena za uporabo tuje nepremičnine - odločba o razlastitvi - pretrganje zastaranja terjatve - zakonske zamudne obresti - akcesorna narava obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da tožeča stranka ni mogla z gotovostjo ugotoviti, da je izgubila lastninsko pravico na nepremičnini pred pravno razlastitvijo.
Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, v konkretnem primeru v nepravdnem postopku, pri čemer ni pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtevka pravdnega postopka.
Potrebno je šteti, da so zamudne obresti, kot odmena za nezakonito razlastitev, del terjatve za plačilo odškodnine, ki izvira iz sprva dejanske, nato pa pravne razlastitve. Imajo naravo odškodnine za škodo, ki upniku nastane zaradi nemožnosti uporabe glavnice. Pravno nekonsistenten je zaključek o zastaranju obrestne terjatve, preden bi predlagateljica to terjatev lahko uveljavljala kot odmeno zaradi dejanske razlastitve. Pri vprašanju zastaranja glede zahtevanih zamudnih obresti se je treba opreti na pravilo o triletnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 374. člena OZ. Pravica tožnice zahtevati plačilo zamudnih obresti (izpolnitev občasnih terjatev), ki so dospele v obdobju treh let pred vložitvijo predloga za odmero odškodnine z dne 27. 9. 2010, je zastarala.
spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - stiki med starši in otrokom - trajanje stikov - stiki v korist otroka - vpliv stikov na preživninsko breme - preživninsko breme - sposobnosti in zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - zapadlost preživninske obveznosti
Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih otrokovih potreb.
ZDSS-1 člen 69, 82.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 29, 29/1, 29/2, 109, 109/1, 178.. ZUP člen 220.. URS člen 14, 50.
pravica do starostne pokojnine - predčasna pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnik, rojen 6. 6. 1958 je ob vložitvi zahteve 8. 10. 2018 dopolnil 60 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 38 let 1 mesec in 29 dni brez dokupa ter 1 let 10 mesecev in 1 dan dokupljene dobe od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015. Ker je bil v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljen do 1. 11. 2018 mu je bila predčasna pokojnina zakonito priznana od 2. 11. 2018 dalje v višini 415,03 EUR mesečno. Izpolnil je zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 29. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. 2. odstavek 29. člena ZPIZ-2, ki je od leta 2013 zviševal starost za predčasno pokojnino, in sicer v letu 2017 na 59 let in 8 mesecev za moške, v obravnavani zadevi ni uporabljiv, saj je tožnik koncem tega leta dopolnil 59 let 6 mesecev in 25 dni starosti.
DZ člen 157, 157/2, 161, 163, 163/1. ZIZ člen 273b.
premoženjska razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.
Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
prenos krajevne pristojnosti - običajni kolegialni odnosi - dvom v nepristranskost sodnikov - tehten razlog - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika pa je zagotovljena s tem, da pri njem ne obstajajo takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje še zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti).
kaznivo dejanje roparske tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba sile - sila zoper osebo - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - sprememba pravne kvalifikacije - mala tatvina - izrek enotne kazni - pravilo asperacije
Ko storilec silo ali grožnjo uporabi zoper osebo, ki ga ovira pri pobegu, to samo zase še ne zadostuje za sklep o obstoju posebnega storilčevega namena, ki ga zahteva prvi odstavek 207. člena KZ-1, kajti v takih primerih storilec silo ali grožnjo praviloma uporabi zato, da bi pobegnil in ne nujno tudi z namenom varovanja stvari. Storilec mora namreč silo in/ali grožnjo zoper osebo, ki poskuša storilcu stvar odvzeti ali na kakšen drug način preprečiti, da bi storilec stvar obdržal, uporabiti z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, pri čemer ni treba, da mu to tudi uspe.
Za grožnjo ne zadostuje katerakoli grožnja s silo, temveč samo grožnja z napadom na življenje ali telo človeka, pri čemer mora biti zagroženi napad neposreden.
Sila mora biti usmerjena zoper fizično osebo in ne zgolj zoper stvar. Ni treba, da bi bila sila posebej intenzivna, vendar pa neznatne sile ni mogoče šteti za uporabo sile v smislu zakonskega znaka uporabiti proti drugemu silo.
Sodišče določi za vsako od obravnavanih kaznivih dejanj kazen zapora, nato pa skladno z asperacijskim pravilom izreče enotno kazen. Navedba seštevka določenih kazni za obravnavani kaznivi dejanji pred izrekom enotne kazni je nepotrebna in ni v skladu s prvim odstavkom 53. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00046194
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 7, 212.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti dediča - višina vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine - trditveno in dokazno breme
Dolžnik se lahko svoje odgovornosti za zapustnikov dolg razbremeni tako, da zatrjuje in dokazuje, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
V zapuščinskem postopku se vrednost zapuščine ugotavlja zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki se plačuje od čiste vrednosti zapuščine, na podlagi ocene strank v postopku ali po prostem preudarku in nima dokazne moči v tem postopku. Vrednost podedovanega premoženja mora biti v utemeljitev ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046176
DZ člen 154, 154/1, 156, 157, 171, 174, 178. URS člen 54.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ogroženost otroka - fizično nasilje - varstvo koristi otroka
Pritrditi je treba pritožbeni kritiki izpodbijane odločitve, ko sodišče kljub ugotovitvi o obstoju velike bojazni, da bi lahko nasprotna udeleženca otroka s stika odpeljala neznano kam, stikov ni določilo ob nadzoru strokovnih delavcev CSD. Samovoljno odpeljanje otroka neznano kam nedvomno predstavlja ogrozitveno dejanje za otrokove koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045974
OZ člen 274, 274/2, 642, 642/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - skupni deli stavbe - zavarovanje - podjemna pogodba - zakonita subrogacija - razdelilnik stroškov - višina terjatve
Zmotno je pritožbeno stališče, da za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni pomembno, ali je bilo delo opravljeno ali ne. S trditvami, da je v skladu z dogovorom z etažnimi lastniki plačala njihov dolg in da je zato upravičena od njih zahtevati povrnitev tega, kar je plačala tretjemu, je tožnica uveljavljala, da je terjatev upnika etažnih lastnikov prešla nanjo (drugi odstavek 274. člena OZ). Eno od odločilnih dejstev za utemeljenost takega zahtevka je dejstvo, da je oseba, ki ji je bila naročena izdelava izvedenskega mnenja, svoje delo opravila. V nasprotnem primeru namreč njena terjatev za plačilo naročenega dela še ni nastala (tretji odstavek 642. člena OZ) in tako tudi ni prešla na tožnico.
prekinitev postopka - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti v ZPP niti v ZFPPIPP ni podlage za prekinitev pravdnega postopka v primeru, kadar nad toženo stranko teče postopek poenostavljene prisilne poravnave ter da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, predvideva le prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP), ne pa tudi prekinitve pravdnega postopka.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševne motnje - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dokaz s sodnim izvedencem - psihotično dojemanje realnosti - blodnje - ogrožanje življenja - omejitev svobode gibanja
Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je nasprotni udeleženec popolnoma nekritičen do svojega stanja in nima uvida v potrebnost zdravljenja, zato zanj obliki ambulantnega psihiatričnega zdravljenja ali zdravljenja na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nista primerni.
KZ-1 člen 51, 51/2, 51/2-3, 82, 86, 86/8, 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pogojna obsodba - nesposobnost za delo - izbris iz kazenske evidence
Zagovornik nima prav, saj spregleda, da se obsodbe iz kazenske evidence izbrišejo v določenem roku le, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja, za izbris določene kazni pa je odločilen čas izvršitve kazni in ne izreka kazni.
solastnina na nepremičnini - delitev solastne stvari - predlog za delitev solastne stvari - dopustnost predloga - sodna poravnava - realizacija sodne poravnave - kmetijsko zemljišče - predkupni upravičenec - stroški nepravdnega postopka
Čeprav zakon daje predlagatelju procesno in materialnopravno upravičenje za postopek delitve, bi uresničitev tega upravičenja v konkretnem primeru onemogočila realizacijo sodne poravnave, ki sta jo udeleženca postopka sklenila prav z namenom razrešitve vprašanja obstoja (so)lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Določba 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP je nedvoumna in pritožnik ne more uspeti z navedbami, da ni ravnal nepošteno ter ni zlorabil pravice do odpusta obveznosti.
regresna pravica ZZZS - odgovornost delodajalca - odgovornost tretjega - povzročitev škode iz malomarnosti - splošne in posebne procesne predpostavke
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ ne omejuje tožničine regresne pravice le na kršitve predpisov glede varnosti in zdravja pri delu oziroma le na delodajalce. Tožničina regresna pravica se lahko nanaša še na tretje osebe (naročnike), saj jo ima zoper vsakogar, ki namenoma ali iz malomarnosti povzroči škodo na zdravju zavarovanca ali njegovo smrt.
Kršitev predpisov iz varstva pri delu je pravni pojem, pod katerega je šele treba subsumirati dejanske kršitve (protipravna ravnanja povzročiteljev škode). Enako velja za pravni pojem namenoma ali malomarno povzročene škode. Drugi toženki (tretji osebi in ne delodajalcu) tožnica namreč očita protipravna ravnanja (malomarna dejanska ravnanja in opustitve), ki jih v razmerju do druge toženke sicer ni mogoče subsumirati pod kršitve ZVZD-1 (druga toženka ni delodajalec), vendar jih je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 86. člena ZZVZZ v zvezi s splošnimi določbami Obligacijskega zakonika (OZ) o povrnitvi škode (druga toženka je tretja oseba).
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046497
SPZ člen 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 26, 26/3, 34, 37, 37/4, 41, 41/1, 44, 44/3. ZIZ člen 41, 41/5, 62, 62/2.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - posel rednega upravljanja - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zbor etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - aktivna legitimacija upravnika - procesna legitimacija upravnika - prenos procesne legitimacije - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev verodostojne listine
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ), če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Upravnik lahko svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s pogodbo na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo.
Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja, o poslih rednega upravljanja pa se odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1).
Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.
ZPP člen 159, 159/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 59, 60.
Določba prvega odstavka 159. člena ZPP ne zahteva, da mora biti sodna poravnava sklenjena pred slovenskim sodiščem in ne ločuje med sodno poravnavo, sklenjeno pred tujimi sodišči oziroma poravnavo sklenjeno pred našimi sodišči. Nanaša se lahko torej na katerokoli sodno poravnavo, ki izpolnjuje predpostavke po zakonodaji države pred sodiščem katere je bila sklenjena.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/2, 105b/3. ZIZ člen 38, 38/8. ZS člen 83, 83a. ZEPEP člen 15.
vloga v elektronski obliki - vloga, poslana po elektronski poti - elektronsko vložena in skenirana vloga - varen elektronski podpis - pravočasna priglasitev stroškov - nujna zadeva - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - organizacija dela - skrbnost dobrega strokovnjaka - neodložljivost del - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Sodišče prve stopnje je vlogo upnikov napačno prepoznalo kot vlogo v elektronski obliki, saj gre za fizično vlogo, ki je bila skenirana in na sodišče poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, kot priponka k elektronski pošti (primerljiva situacija, kot če bi upniki pritožbo na sodišče poslali preko telefaksa). Pritožba je bila tudi digitalno podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, tak podpis pa je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
V izvršilnem postopku se o stroških ne odloča skupno samo z enim sklepom sodišča po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih v zvezi s posameznim izvršilnim sredstvom, ampak sproti z ločenimi sklepi o stroških vsakega posameznega izvršilnega dejanja posebej. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo o vseh stroških premičninske izvršbe odločiti skupaj, šele po koncu zadnjega izvršilnega dejanja v zvezi s tem izvršilnim sredstvom, saj okoliščina, da je premičninska izvršba še vedno v teku in se bo še nadaljevala, nima nobenega vpliva na upnikovo obveznost sprotne in pravočasne priglasitve stroškov.
Povrnitev stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana višina, najpozneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Ustaljena in enotna sodna praksa to določbo razlaga tako, da je treba stroške primarno zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), in ne kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka.
Predmetna izvršilna zadeva se vodi zaradi izterjave preživnine, kar pomeni, da gre za nujno zadevo v smislu 83. in 83.a člena Zakona o sodiščih, v kateri je sodišče kljub specifični epidemiološki situaciji (Covid-19) poslovalo neomejeno, roki so neprekinjeno tekli in interventni ukrepi v postopanje v tej zadevi niso v ničemer posegli. Glede na to, da je zastopnik upnikov pravna oseba javnega prava, ki jo veže pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, je bila na njem obveznost, da kljub drugačni organizaciji dela in prilagoditvi poslovanja epidemiološkim razmeram poskrbi, da bodo neodložljiva opravila (tudi priglasitev stroškov v nujni zadevi) opravljena pravočasno in bo s tem zagotovljeno učinkovito varstvo položaja upnikov.