Dolžnik je sklep z dne 18. 2. 2021 prejel 22. 2. 2021 in je pritožbo vložil 3. 3. 2021, kar je po izteku osemdnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.
Med strankama v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo spora o tem, ali je bila pogodbena kazen pridržana in uveljavljena pravilno in pravočasno.
Ker je sodišče prve stopnje sodbo v izpodbijanem delu oprlo na presojo, da tožena stranka pri uveljavljanju pogodbene kazni ni ravnala v skladu s PGU in Gradbene pogodbe, je utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
pritožba - domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan po izteku roka, ki je bil določen za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ne more vplivati na obstoj navedene taksne obveznosti.
Dejstvo, kdaj je bilo pisanje puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku za pravilnost vročitve ni odločilno, saj je z odložitvijo pisma v hišni predalčnik stranki omogočena zgolj večja možnost dejanske seznanitve z vsebino pisanja.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - zmanjšana zmožnost za delo
Tožničine trenutne zdravstvene težave narekujejo časovno razbremenitev, tako da dela po 6 ur dnevno. Nikakor pa objektivne zdravstvene težave ne narekujejo časovne razbremenitve v smeri, kot se zavzema tožnica, torej da bi delala le po 4 ure dnevno. Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za dodatne razbremenitve v smeri kot se zavzema tožnica in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
ZPP člen 41, 41/1, 285, 318, 450, 451, 454, 454/2, 456. OZ člen 638, 640.
spor majhne vrednosti - več tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - delna neizpolnitev - znižanje kupnine - neuporabno delo - odstop naročnika od pogodbe - jamčevanje za napake stvari
Sodišče prve stopnje je predmetni postopek, ki se je sprva vodil kot redni postopek, po vložitvi dopolnitve tožbe in odgovora na tožbo vodilo po pravilih postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Ugotovilo je, da je tožnica s tožbo uveljavljala več denarnih tožbenih zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za njihovo seštevanje po prvem odstavku 41. člena ZPP.
Zahteva po sklepčnosti tožbe je opredeljena v 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnica ni podala konkretiziranih trditev oz. trditev, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti, niti v zvezi z delno neizpolnitvijo (kaj konkretno bi morala tožena stranka še izdelati oz. opraviti) niti glede jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine (koliko manj je vredno delo z napakami v razmerju z delom brez napak) niti glede nastanka škode (kakšna škoda je tožeči stranki nastala zaradi napak).
Če je delo neuporabno, se predpostavlja, da ga ni mogoče sanirati z odpravljanjem napak in drugimi jamčevalnimi zahtevki, oz. odprava le-teh ni več smotrna. Jamčevalni zahtevki (odprava napak, znižanje plačila) so v osnovi namenjeni k vzdržanju pogodbe v veljavi, k popravi nepravilnosti pri njeni izpolnitvi, pri čemer se prav tako predpostavlja, da se s sanacijo napak naj ne bi v celoti porušilo osnovno pogodbeno razmerje med strankama, ki je dvostranske narave in, ki mora zato torej kljub napakam še vedno vsaj deloma izpolniti osnovni pogodbeni interes obeh pogodbenih strank. Pri podjemni pogodbi je to dobro opravljeno delo na eni strani in plačilo zanj na drugi strani. Če so napake tolikšne, da izpolnitev obojestranskega pogodbenega interesa ni več mogoča, potem ni nobenega razloga, da bi se takšna pogodba vzdržala v veljavi in jo je treba razdreti, naročnik pa ima še pravico do povračila škode. Povedano drugače, zahtevek za 100% znižanje plačila iz naslova jamčevanja za napake ne pride v poštev, saj je s tem zahtevkom, kot jasno izhaja že iz njegovega naziva, dopustno zahtevati le znižanje plačila na način, kot to določa 640. člen OZ, ki predpostavlja, da je stvar z izvršenimi deli kljub napakam vendar pridobila na vrednosti. Zahtevek za znižanje plačila zato ne more pomeniti popolne zavrnitve plačila.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 12, 12/1, 12/2, 13, 52c.
oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč
Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.
začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - nasprotni udeleženci - korist mladoletnega otroka - največja korist otroka - otrokova želja - volja otroka - ločeno življenje - stalno prebivališče otroka - nasilje nad otrokom - šolanje - nove okoliščine
Otroka sta se v novo šolsko okolje lepo vživela in rada prihajata v šolo, kjer sta si našla tudi nove prijatelje. Zamenjavo šolskega okolja sta uspešno izvedla in se novim okoliščinam prilagodila. Sprejeta odločitev je v največjo korist otrok.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046677
OZ člen 82, 83, 110, 247, 252.
nepovratna finančna pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil - javni razpis - sklenitev pogodbe - kršitev pogodbe - nadaljnja prodaja novih motornih vozil - prenos lastništva - kršitev pogodbenega prava - pogodbeni rok - jasna pogodbena določila - razlaga pogodbenih določil - vrnitev prejetih sredstev - najem (zakup) - finančni leasing - uporaba materialnega prava - pogodbeno materialno pravo - ugovor neizpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
Toženkina obveznost je bila, da ostane lastnica, oziroma v primeru finančnega zakupa posestnica spornih vozil cela tri leta. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni pomembno, ali je šlo pri odtujitvi vozil zgolj za mesec dni ali več pred potekom tega roka. Ker je toženka pogodbo kršila, je na podlagi četrtega odstavka 3. člena pogodbe dolžna prejeta nepovratna sredstva v celoti vrniti.
stvarna pristojnost - javni sklad - subjektivni kriterij za gospodarski spor - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Tožeča stranka zato subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/2, 105b/3. ZIZ člen 38, 38/8. ZS člen 83, 83a. ZEPEP člen 15.
vloga v elektronski obliki - vloga, poslana po elektronski poti - elektronsko vložena in skenirana vloga - varen elektronski podpis - pravočasna priglasitev stroškov - nujna zadeva - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - organizacija dela - skrbnost dobrega strokovnjaka - neodložljivost del - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Sodišče prve stopnje je vlogo upnikov napačno prepoznalo kot vlogo v elektronski obliki, saj gre za fizično vlogo, ki je bila skenirana in na sodišče poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, kot priponka k elektronski pošti (primerljiva situacija, kot če bi upniki pritožbo na sodišče poslali preko telefaksa). Pritožba je bila tudi digitalno podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, tak podpis pa je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
V izvršilnem postopku se o stroških ne odloča skupno samo z enim sklepom sodišča po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih v zvezi s posameznim izvršilnim sredstvom, ampak sproti z ločenimi sklepi o stroških vsakega posameznega izvršilnega dejanja posebej. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo o vseh stroških premičninske izvršbe odločiti skupaj, šele po koncu zadnjega izvršilnega dejanja v zvezi s tem izvršilnim sredstvom, saj okoliščina, da je premičninska izvršba še vedno v teku in se bo še nadaljevala, nima nobenega vpliva na upnikovo obveznost sprotne in pravočasne priglasitve stroškov.
Povrnitev stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana višina, najpozneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Ustaljena in enotna sodna praksa to določbo razlaga tako, da je treba stroške primarno zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), in ne kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka.
Predmetna izvršilna zadeva se vodi zaradi izterjave preživnine, kar pomeni, da gre za nujno zadevo v smislu 83. in 83.a člena Zakona o sodiščih, v kateri je sodišče kljub specifični epidemiološki situaciji (Covid-19) poslovalo neomejeno, roki so neprekinjeno tekli in interventni ukrepi v postopanje v tej zadevi niso v ničemer posegli. Glede na to, da je zastopnik upnikov pravna oseba javnega prava, ki jo veže pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, je bila na njem obveznost, da kljub drugačni organizaciji dela in prilagoditvi poslovanja epidemiološkim razmeram poskrbi, da bodo neodložljiva opravila (tudi priglasitev stroškov v nujni zadevi) opravljena pravočasno in bo s tem zagotovljeno učinkovito varstvo položaja upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 366 ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena in jo je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
zavrženje tožbe - pravdna sposobnost stranke - procesna sposobnost stranke - dokazi in izvajanje dokazov - dokaz iz drugega postopka - izvedensko mnenje iz drugega postopka - izvedba dokaza - nasprotovanje izvedbi - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - pravica do izjave stranke
Pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni mogla sodelovati v postopku ugotavljanja procesne sposobnosti pokojne tožnice, je utemeljen, saj sodišče ni argumentirano zavrnilo njenega dokaznega predloga po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke in je kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, čemur je prva tožnica nasprotovala. Tožeči stranki je bila kršena njena pravica do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) saj niti ni mogla sodelovati pri izvedbi dokaza (izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku), niti ni bilo argumentirano obrazloženo, zakaj ni ugodeno njenemu predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke.
vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni rok - pravnomočnost predloga - nastop fikcije vročitve
Ob ugotovljenem, da se je dolžnik najkasneje dne 20. 1. 2020 hkrati s sklepom o izvršbi seznanil tudi z obvestilom o prispelem pisanju ter pravnim poukom o vročanju s fikcijo, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da se je dolžnik že takrat, ko je sodno pisanje iz nabiralnika vzel sam, moral in mogel zavedati, kdaj je bila opravljena vročitev sklepa o izvršbi in kdaj izteče ugovorni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00046194
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 7, 212.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti dediča - višina vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine - trditveno in dokazno breme
Dolžnik se lahko svoje odgovornosti za zapustnikov dolg razbremeni tako, da zatrjuje in dokazuje, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
V zapuščinskem postopku se vrednost zapuščine ugotavlja zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki se plačuje od čiste vrednosti zapuščine, na podlagi ocene strank v postopku ali po prostem preudarku in nima dokazne moči v tem postopku. Vrednost podedovanega premoženja mora biti v utemeljitev ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046746
DZ člen 161, 170, 170/1, 170/3.
začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - epidemija - onemogočanje stikov z očetom - ponovna vzpostavitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - urejanje stikov z otrokom preko CSD - pristojnost centra za socialno delo - načrt pomoči družini in otroku
Strokovno usposobljeno osebje CSD vzpodbuja uporabnike, da z lastnimi močmi in s pomočjo drugih institucij ter ljudi spoznajo svojo situacijo in iščejo ustrezne rešitve. Vendar pa je skladno s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu treba spoštovati odločitve posameznikov. Ti morajo biti o oblikah pomoči poučeni in seznanjeni z različnimi možnostmi, kar je naloga CSD. Vendar pa se uporabnik sam odloči, ali bo pomoč CSD sprejel. Nikakor pa ne more sodišče CSD naložiti, naj nasprotni udeleženki proti njeni volji nudi psihosocialno pomoč. Za kaj takega v zakonodaji ni podlage.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - položaj upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe - stranka stečajnega postopka - nedovoljena pritožba
Upraviteljeva naloga v stečajnem postopku je ta, da opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, kar pa ne pomeni, da lahko upravitelj mimo določb zakona tudi vlaga pravna sredstva za upnike, ki ne varujejo njegovih pravno varovanih interesov. Izpodbijani sklep, glede na njegovo povzeto vsebino, ne predstavlja sklepa, zoper katerega bi imela upraviteljica, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta, v skladu z določbo drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe.
solastnina na nepremičnini - delitev solastne stvari - predlog za delitev solastne stvari - dopustnost predloga - sodna poravnava - realizacija sodne poravnave - kmetijsko zemljišče - predkupni upravičenec - stroški nepravdnega postopka
Čeprav zakon daje predlagatelju procesno in materialnopravno upravičenje za postopek delitve, bi uresničitev tega upravičenja v konkretnem primeru onemogočila realizacijo sodne poravnave, ki sta jo udeleženca postopka sklenila prav z namenom razrešitve vprašanja obstoja (so)lastnine.