V sodni praksi se je glede odmere denarnih povračil uveljavila primerjava denarnih povračil glede na večkratnik plače, ne toliko v višini prisojenega zneska. Tožena stranka pa v pritožbi ne navaja npr., za kolikšen večkratnik plače se zavzema, tudi se ne sklicuje npr. na relevantne primere iz sodne prakse, ki naj bi utemeljevali njeno pritožbo. Le na splošno uveljavlja, da je prisojeni znesek previsok, zaradi česar naj se zniža oziroma naj se tožniku zahtevek iz tega naslova v celoti zavrne, s čimer pa se pritožbeno sodišče ne strinja.
Ker je o dolžnikovem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora neutemeljene.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - prerekanje dejstev - predlaganje dokazov - zaslišanje zakonitega zastopnika - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov ali zatrjevanega dejanskega stanja, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat podajati istih navedb in predlagati istih dokazov, če je to predhodno že storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047586
OZ člen 569, 574, 574/2. ZPP člen 318.
posojilno razmerje - zapadlost posojila - namensko posojilo - sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - zamudna sodba - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazna ocena
Institut zamudne sodbe je uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba zaradi pasivnosti tožene stranke temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi pa je toženec jasno pokazal, da zahtevku aktivno nasprotuje.
naknadna dovolitev izvršbe na novem izvršilnem sredstvu - izvršba na premičnine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno na premičnine na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, dolžnik pa za svoje trditve, da je kak predmet posebej izvzet iz izvršbe ni predložil nobenih dokazil, so dolžnikove ugovorne trditve o nedopustnosti take izvršbe neutemeljene. Glede na navedeno ter dejstvo, da dolžnik povsem pavšalno zatrjuje ogrozitev njegovega ekonomskega položaja, so pritožbeni očitki o poseganju v dolžnikovo ekonomsko eksistenco neutemeljeni.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00046191
ZIZ člen 20a, 20a/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 58, 58/4. OZ člen 432, 432/1. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
pristop k dolgu - predčasna zapadlost dolga - odstop od pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - dodatni rok za izpolnitev
Dolžnik s Pogodbo o pristopu k dolgu ni pristopil neposredno k dolgu po potrošniških kreditnih pogodbah, temveč je izrecno pristopil k dolgu po sklepih o izvršbi, ki sta bila izdana zoper osnovno dolžnico kot kreditojemalko zaradi izterjave že zapadlih obveznosti (v razmerju do nje torej ni šlo za predčasni odstop od kreditnih pogodb). Sklepa o izvršbi sta že postala pravnomočna, kar pomeni, da osnovna dolžnica kavtel iz naslova varstva potrošnikov več ne more uveljavljati.
Pristopnik k dolgu stopi v zavezo poleg dolžnika in ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik. Ker osnovna dolžnica zapadlosti dolga po kreditnih pogodbah na podlagi pravil potrošniškega prava ne more več izpodbijati, teh pravil tudi ni mogoče uporabiti za pristopnika k dolgu, ki je pristopil k že zapadlemu in s pravnomočnima sklepoma o izvršbi opredeljenemu dolgu.
ZPP člen 139, 139/3. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 234, 234/4, 235, 235/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - naslov za vročanje - naslov dolžnika - pravna oseba - vročanje pravni osebi - vročanje na naslov iz registra - ugovor dolžnika, da ni insolventen - izpodbijanje domneve insolventnosti - novi dokazi v pritožbenem postopku - zaloge
Predlog upnice za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo v izjavo dolžniku na naslov dolžnika kot je vpisan v poslovnem registru AJPES. Dolžnik je pravna oseba. Pravnim osebam, ki so vpisane v poslovnem registru, se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru.
Dolžniku je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno vročen in ker dolžnik v 15 dneh po prejemu ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da velja, da je dolžnik insolventen.
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijati domnevo insolventnosti tako, da pritožbi priloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali iz dokazov, ki jih je dolžnikov družbenik priložil pritožbi izhaja, da dolžnik ni insolventen, torej, da je sposoben poravnati svoje obveznosti, ki so zapadle v daljšem obdobju in da je dolgoročno plačilno sposoben.
Če obstojijo zaloge, bi moral poleg sklicevanja na konto kartico še navesti, zakaj ni bilo mogoče zalog unovčiti za poplačilo zapadlih obveznosti. Pritožnik je priložil tudi fotokopijo slike cca 36 ton težke peči kot zaloge, ki je bila po njegovih trditvah v posesti družbe leta 2015, s čimer prav tako ni uspel dokazati, da je bila družba sposobna v daljšem času poravnati svoje zapadle obveznosti. Glede na navedeno pritožnik z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pritožbenega sodišča ni prepričal, da dolžnik ni insolventen.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
pravica do nepristranskega sojenja - izločitev dokazov - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov
Okoliščine v zvezi s kandidaturo D. D. za načelnika Upravne enote X., ki se izkazujejo zlasti v aktivnosti osumljenega A. A., da župani podprejo kandidaturo E. E. za načelnika Upravne enote X., ter njegovo nasprotovanje kandidaturi D. D., objektivno vzbudijo resen dvom v nepristranskost sodnika D. D. pri odreditvi prikritih preiskovalnih ukrepov zoper osumljenega A. A. V skladu z ustavno sodno prakso pravica do nepristranskosti sojenja narekuje sodišču, da v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije je potrebno ocenjevati po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se ravnanje sodišča razume v očeh javnosti.
določljivost naložene obveznosti - jasnost izreka - vezanost na izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - izpolnitev nedenarne terjatve - pojem nemotene uporabe dovozne poti - odlog izvršbe
Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti.
Namen izvršilnega naslova je v tem, da omogoči upnici nemoteno uporabo in uživanje asfaltirane poti za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z znakom parcela X 2 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak X 1 pred objektom skladišča, za kar pa mora biti pot na najširšem delu široka 5 metrov in ne manj. S tem, da je dolžnik stvari odmaknil na razdaljo 4,18 metra, nikakor ni izpolnil svoje obveznosti po izvršilnem naslovu. Izvršilni naslov je popolnoma jasen, saj je takoj za navedbo največje širine 5 m posebej v oklepaju navedeno, da to velja za prehod, kjer je potrebno z vozilom zaviti, medtem ko mora biti preostali del poti najmanj 3 do 5 m. Dolžnik je dolžan v skladu z izvršilnim naslovom omogočiti upnici nemoten dostop do njene nepremičnine z vsemi vozili in ker v delu poti, ki je namenjena zavijanju, pot ni široka 5m, dolžnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnil.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZNP-1 člen 1.
mejni spor - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - potek meje - dobroverna posest - priposestovanje - mejnik - izvedensko mnenje - geodet - pritožbena novota
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilen zaključek, da je predlagateljica od leta 1976, pred njo (od leta 1956) pa tudi njen oče, v dobri veri izvrševala posest spornega mejnega prostora, s čimer so (upoštevajoč trajanje posesti pravnega prednika predlagateljice že po pravilih ODZ, upoštevajoč trajanje (le) posesti predlagateljice pa tudi po pravilih ZTLR) izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
Pravni termin, da se "...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika..." zavrne, se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano.
izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka
ZIZ izrecno predpisuje, da je dolžnikovo redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor, ta pa mora biti vložen v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. Če bi zakonodajalec želel urediti drugačen položaj dolžnika po določbi 134. člena ZIZ, bi jasno in nedvoumno dopustil daljši rok za vložitev ugovora. Vendar ZIZ v nobeni določbi ne podaljšuje ugovornega roka, ki je zakonski rok in nepodaljšljiv.
odpoved najemne pogodbe - najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas
Tožena stranka je v tem konkretnem primeru najemno pogodbo lahko veljavno odpovedala izvensodno. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo izpraznitveni nalog, kot je to določeno v primeru, ko najemno pogodbo odpoveduje najemodajalec (drugi odstavek 29. člena ZPSPP). To pa pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna, kar je odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe.
stvarna služnost - služnostna pravica - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - vznemirjanje služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - časovna omejitev služnosti - namen uporabe služnostne poti - nesorazmernost posega - dostop do parcele - izvrševanje stvarne služnosti
Omejitev uporabe služnostne poti le na določeno časovno razdobje, kot je to storilo sodišče prve stopnje, prekomerno posega v namen služnostne pravice in jo lahko izvotli. V primerih, kot je predmetni, kjer gre za nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem, je pomen namena gospodarske izrabe gospodujoče nepremičnine in narave same služnosti še dodatno poudarjen. Tovrstna omejitev v procesu pravno-formalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti bi utegnila pomeniti zožitev te služnosti, kar je nedopustno s konceptualnega vidika.
sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo - institucija kot izvedenec - dogovor - cenik - pravilnik
Za izvedence, ki nimajo statusa sodnih izvedencev, je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo stroške odmeriti v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Tudi po večinskem stališču sodne prakse v primerih, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, slednjega pravilnika ni mogoče uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045699
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 393, 393/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 102.
postopek osebnega stečaja - pogodba o preužitku - pogodba o najemu - najemnina - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - posebna pravila o stečajni masi - izplačevalec prejemkov - stalni denarni prejemek - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izplačevalec stalnih prejemkov je oseba, ki je kot taka določena v odločbi ali ustrezni pogodbi. Če je podlaga za izplačilo pogodba o preužitku, bi bilo logično šteti kot izplačevalca osebo, ki je v razmerju do dolžnice zavezana na podlagi pogodbe o preužitku. Če pa je podlaga za izplačilo najemnine (ali dela najemnine) najemna pogodba, je pomembno, kaj določa najemna pogodba glede plačila najemnin posameznim upravičencem.
Iz razlogov sklepa ne izhaja, zakaj sodišče mesečnega zneska stalnih prejemkov dolžnica ni zmanjšalo za ustrezen znesek, do katerega je upravičena dolžnica po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje glede dolžnice že izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 4. 2014, bi moralo pojasniti tudi višino zneska, ki bi moral ostati dolžnici. Ker podatkov o tem izpodbijani sklep ne vsebuje, pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti dolžnici na njen očitek, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zneska, do katerega je upravičena, zmotno uporabilo materialno pravo.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker je sodišče prve stopnje na podlagi zaključka, da obnove postopka, ki je bil pravnomočno končan z zamudno sodbo, ni mogoče dovoliti iz razloga novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZZP, zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka kot nedovoljen. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Odločilna je okoliščina, da je bila v obravnavani zadevi izdana zamudna sodba, ker tožena stranka po pravilno vročeni tožbi nanjo ni odgovorila. S tem je že v rednem postopku izgubila možnost izpodbijanja relevantnega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo zamudne sodbe in tega ne more zaobiti z institutom obnove postopka kot izrednim pravnim sredstvom.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje - igre na srečo - ravnanje v nasprotju z moralo - špekulativno ravnanje
Odpust obveznosti ni nevtralen pravni institut, ki bi dolžniku pripadal ne glede na njegove osebne okoliščine, pač pa nasprotno, gre za posebno pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki je odvisna od njene osebne moralno-etične drže ter od primernosti in korektnosti njenega odnosa do upnikov, ki z odpustom prevzamejo breme njenih neporavnanih dolgov, pa tudi od načina, na katerega se spoprijema z bolj ali manj običajnimi eksistenčnimi stiskami in finančnimi težavami v vsakdanjem življenju.
Pojma „nesorazmernosti prevzetih obveznosti s premoženjskim položajem dolžnika“ v smislu določbe iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne gre ocenjevati zgolj matematično (kot izračun razlike med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi), saj lahko v življenju vsakega posameznika nastopijo okoliščine, ko obveznosti oziroma stroški presežejo razpoložljive prihodke oz. razpoložljivo premoženje, in lahko takšno stanje traja tudi daljši čas. Dolžnikovo nesorazmerno prevzemanje obveznosti mora imeti tudi znake nekorektnega ravnanja, ravnanja v nasprotju z načeli morale in etike, izkazan mora biti torej tudi neprimeren subjektivni odnos dolžnika do njegovega prevzemanja obveznosti, kot npr. nepremišljenost, lahkomiselnost ali celo špekulativnost.