ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZS člen 84. ZDoh-2 člen 15, 18, 38. ZDDV-1 člen 3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 143. ZZVZZ člen 17, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 39, 39/1, 39/3, 40, 42, 49, 49/1.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za čas potovanja - zahtevnost izvedenskega dela - nagrada za študij spisa - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dohodek iz dejavnosti - odmera DDV - odmera prispevka
Predlagatelj ne trdi, da bi trajalo potovanje na relaciji Ljubljana-Celje manj kot eno uro, temveč priznava, da le-to traja eno uro, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava (določila 3. odstavka 39. člena Pravilnika) zaključiti, da ob zaključku potovanja že nastopi začetek tretje pol ure potovanja.
Neutemeljene so navedbe predlagatelja, da izvedeniškega mnenja v tem konkretnem primeru ni mogoče ovrednotiti kot izjemno zahtevnega že iz razloga, ker obsega zgolj 20 strani. Obsežnost izdelanega pisnega izvedeniškega mnenja, število strani, ki ga le-ta obsega, tako ni niti edino niti najpomembnejše merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Sodišče namreč zahtevnost izvedeniškega mnenja ugotavlja glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da pripravi mnenje, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet mnenja ter upoštevaje druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca.
Obračun DDV in obračun prispevkov se med seboj izključujeta. Glede na podano izjavo sodne izvedenke v stroškovniku, da ima od 1. 8. 2014 status upokojenke, kar pomeni, da že iz tega razloga ne obstaja upravičenje obračunavanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njeno izjavo, da je zavezanka za plačilo DDV, kar pomeni, da je njeno delo, opredeljeno kot delo iz naslova opravljanja dejavnosti, je sodišče od obračunane nagrade in nadomestila za stroške sodne izvedenke poleg DDV-ja pravno zmotno obračunalo tudi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85% oziroma 118,10 EUR in za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53% oziroma 7,07 EUR.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00045246
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Zaradi presumpcije umika pritožbe kakšna od ustavno ter konvencijsko zajamčenih pravic pritožnika ni bila kršena. Ob potrebni skrbnosti prvega toženca, kateremu je bil po nastanku taksne obveznosti za vloženo pritožbo vročen plačilni nalog z vsemi potrebnimi pouki in opozorili, namreč do umika pritožbe ne bi prišlo.
OZ ne določa obveznosti upnika z več dolžniki glede iste terjatve, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih najprej poskuša poplačati od vseh ostalih, saj se šteje, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik (in ne kdo drugi) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, da torej ni zakonsko predpisane kumulacije ali vrstnega reda unovčevanja solidarnih osebnih zavarovanj, vzpostavitev take obveznosti kot pogoja za izpodbijanje pravnih dejanj posameznega dolžnika pa bi v razmerju do upnika negirala namen instituta solidarnosti, ki je namenjen enostavnejšemu in hitrejšemu poplačilu upnika od tistega solidarnega dolžnika, od katerega bo po njegovem mnenju najlažje prišel do (polnega) plačila svoje terjatve, kar posledično pomeni, da tretji, t.j. prejemnik koristi, ki je pasivno legitimiran za v pravdi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, z ugovorom, da bi se upnik lahko poplačal od drugih solidarnih dolžnikov oziroma solidarnih porokov, ne more uspeti.
Ker toženi stranki nista uspeli izkazati t.i. pojma hude nehvaležnosti, ki je pogoj za enostranski preklic darila, sodišče prve stopnje pa je ob tem dokazno podprto ugotovilo in zaključilo še, da Sporazum predstavlja soglasje volj obeh pogodbenikov za sporazumno razvezo v letu 2007 sklenjene darilne pogodbe, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da je šlo pri sklenitvi Sporazuma o razvezi darilne pogodbe iz leta 2007 za dvostranski pravni posel o razvezi darilne pogodbe in ne za enostranski preklic darila s strani drugotoženca.
Ker Sporazum torej ne predstavlja enostranskega pravnega posla, enostranskega preklica darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke, temveč dvostranski pravni posel, sporazum (soglasje volj) za razvezo darilne pogodbe, ne da bi za to obstajali pogoji za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke (prvotoženke), so že iz tega razloga neutemeljene tudi pritožbene navedbe drugotoženca, da se je z dejanjem prvotoženke (obdarjenke), t.j. s prenosom lastninske pravice na nepremičnini nazaj v (zemljiškoknjižno) last drugotoženca (darovalca), dosegel zgolj pravni učinek preklica darila. S Sporazumom se je namreč toženka (brez kakršnekoli odmene) strinjala z razvezo darilne pogodbe in hkrati na drugotoženca prenesla (ne samo lastninsko pravico na podarjenem zemljišču, temveč) tudi lastninsko pravico na hiši, zgrajeni na podarjenem zemljišču po obdaritvi, katere graditelj ni bil drugotoženec, čeprav v njej še vedno biva. Ob takšnem dejanskem stanju pa je materialno pravno povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je šlo pri pravnem dejanju dolžnice (prvotoženke) za neodplačno razpolaganje.
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/2, 121. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) (1973) člen 69, 69/1. Protokol o razlagi 69. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov člen 1, 2.
Zmotno je pritožbeno stališče, da primerjava značilnosti neodvisnega patentnega zahtevka (Z1) in značilnosti kršeče izvedbe ne zadošča za ugotovitev in presojo obsega patentnega varstva in bi moral izvedenec ugotoviti kakšno funkcijo imajo tiste značilnosti navedene v prvem patentnem zahtevku, ki na domnevno kršeči platformi manjkajo oziroma ugotoviti ali platforma tudi brez teh značilnosti deluje enako oziroma rešuje enak tehnični problem. Za presojo kršitve patenta ni odločilno le ali domnevno kršeča izvedba rešuje enak tehnični problem kot je zavarovan z izumom, ampak je pomembno, ali je navedeni tehnični problem rešen na enak način z enakimi oziroma ekvivalentnimi sredstvi kot z izumom zavarovana rešitev. Le v tem primeru pride v poštev presoja obsega patentnega varstva v skladu z določbami Protokola po doktrini ekvivalence.
Obseg patentnega varstva mora biti predvidljiv za vsako tretjo osebo. Za tretje osebe mora biti predvidljivo, da je izum, ki je zaščiten s patentom popolno opisan v značilnostih zahtevka. V primeru, da je pri domnevno kršeči različici izpuščena najmanj ena značilnost, ki je vsebovana v patentnem zahtevku, od tretje osebe ni mogoče pričakovati, da bi ocenila, da domnevna različica deluje na enak način. Le na ta način je zagotovljeno ravnovesje med primernim varstvom za imetnika patenta z razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe, ki ga zasleduje Protokol. V nobenem primeru pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati na način, da se izpustijo značilnosti, ki so navedene v zahtevku, kot to razume tožeča stranka. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi na podlagi ugotovitev o tem, kakšen učinek imajo posamezne značilnosti, ki so navedene v neodvisnem patentnem zahtevku vsaka zase in skupaj pri delovanju izuma, bilo v zvezi s presojo obsega patentnega varstva dopustno izločiti nekatere elemente in zanemariti njihove učinke, ker ti ne vplivajo na delovanje izuma. Pri presoji obsega patentnega varstva je dopustno zanemariti kvečjemu tiste učinke v patentnem zahtevku navedenih elementov/značilnosti, ki jih kljub objektivni povezavi z uporabo značilnosti, vsebovanih v zahtevku v dobesednem pomenu, patent ne šteje za pomembne, ker za delovanje izuma niso nepomembni.
Izvedenec je ugotovil, da domnevno kršeča plošča ne vsebuje vseh značilnosti, ki so izrecno naštete v prvem patentnem zahtevku niti ne vsebuje enakovrednih elementov, nima elastično deformabilne osnovne plošče oz. funkcionalega ekvivalenta, ki opravlja več tehničnih funkcij. Tehnični problem blaženja na deski pa je drugačen kot na smučeh in domnevno kršeča izvedba niti konstrukcijsko, niti funkcionalno ni primerljiva z rešitvijo v patentu. Ker pri domnevno kršeči platformi ne gre za rešitev tehničnega problema z odstopajočimi, a objektivno enako delujočimi sredstvi, ne more iti za kršitev patenta po doktrini ekvivalentov.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - test sorazmernosti - čas trajanja zavarovanja
Res je, da je z hipotekami zavarovan dolg, ki ga ima obdolženec do R.S., vendar pa vpisanih hipotek in odplačevanje davčnih obveznosti nikakor ne gre enačiti z začasnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi, kot to zatrjuje zagovornica. Obdolžencu se namreč pod (s sicer še nepravnomočno) obtožnico očita, da si je s tem, ko je s poslovno kartico plačeval storitve in blago za osebno rabo, na škodo družbe G. d.o.o. (in ne R.S.) pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 75.737,21 EUR. Ker pa oškodovana družba premoženjskopravnega zahtevka (še) ni priglasila, je ob upoštevanju splošnega načela, da nihče ne sme obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno v korist R.S. To pa nikakor ne pomeni, da se zaradi že vpisanih hipotek začasno zavarovanje ne sme odrediti. Potrebno je upoštevati namen teh dveh institutov, ki sta si že po naravi in namenu povsem različna in se med sabo ne izključujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00045655
ZPP člen 216, 343a, 354, 354/1. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. OZ člen 131.
odškodnina zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - splošna pravila odškodninskega prava - pavšalna odškodnina - prosti preudarek - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - standard obrazloženosti odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve postopka - nadomestna sodba - razveljavitev sodbe
Odškodnina zaradi nezakonitega izbrisa iz registra prebivalstva se v sodnem postopku ne prisoja kot pavšalni znesek, kot je to urejeno za upravni postopek po ZPŠOIRSP, pač pa po izrecni določbi prvega odstavka 11. člena tega predpisa veljajo splošna pravila obligacijskega prava, torej OZ. Zato mora oškodovanec škodo, ki je višja od pavšalnega zneska, uveljavljati v skladu z določbami OZ, sodišče pa mu dosodi odškodnino za posamezno vrsto (dokazane) nepremoženjske ali premoženjske škode. Slednja je lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, prisojena tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP), vendar mora biti to pojasnjeno in tudi v tem primeru morajo biti spoštovani standardi obrazloženosti za uporabo prostega preudarka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00046979
ZPP člen 24, 25, 63. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515. ZFPPIPP člen 42.
tožba na plačilo odškodnine - stečajni postopek nad toženo stranko - krajevna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - navezne okoliščine - novejša sodna praksa - odškodninska odgovornost poslovodje - koneksnost
Sodišče se zmotno sklicuje na stališče, ki je bilo oblikovano v starejši sodni praksi, da je odločilno merilo koneksnosti, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom.
Vzročna zveza med odškodninsko terjatvijo, ki jo tožeča stranka proti toženima strankama uveljavlja in stečajnim postopkom, ni podana v tem pomenu, da bi bil začetek stečajnega postopka eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka.
Začetek stečajnega postopka nad družbo ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženima strankama, da nista poslovala v skladu z določili ZZPPIPP postopkih zaradi insolventnost, ki določajo odškodninsko odgovornost članov poslovodstva. Tožeča stranka je namreč izrecno pojasnila, da ne uveljavlja odškodninske odgovornosti toženih strank na podlagi 42. člena ZFPPIPP, ampak na podlagi 263. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046250
OZ člen 640. ZPP člen 212, 243.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake - asfaltiranje - ugovor znižanja plačila - prekluzija - postavitev novega izvedenca - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Od tega sta sicer dopustni izjemi v primeru, da se z določnim sklicevanjem na priloge izogne neracionalnemu povzemanje vsebine takšnega dokaza v vlogo zaradi njegove obsežnosti ali v primeru ko gre za predpravdno izvedensko mnenje.
Postavitev novega izvedenca ni bila potrebna, saj bi na podlagi podatkov, ki jih je izvedenec posredoval sodišču (o nesporno ugotovljenih depresijah) o tem lahko odločilo sodišče samo. Na podlagi izvedenčevih ugotovitev, da so odstopanja znotraj dopustnih standardov in da se igrišče normalno uporablja pa je napravilo zaključek, da napake niso izkazane. Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni ponovilo dokaza z novim izvedencem.
Toženka je višino znižanja plačila utemeljevala s tem, da je bil med strankama in podizvajalcem tožnice sklenjen dogovor o znižanju plačila v višini vtoževanega zneska. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da takšen dogovor ni bil sklenjen, česar pritožba ne izpodbija. Drugih trditev v zvezi z višino znižanja plačila toženka ni podala. Zaradi tega z uveljavljanjem ugovora tudi sicer ne bi mogla uspeti, saj zgolj obstoj napak (če bi bil izkazan) ne zadošča za uspešno uveljavljanje ugovora, ker je trditveno in dokazno breme v zvezi z znižanjem plačila na toženki.
prekršek - blanketna norma - namen zakonske določbe
Sporno v tej zadevi je, kaj pomeni besedna zveza "na vozilu" v določbi šestega odstavka 74. člena ZPrCp. Ta določa, da mora biti tovor naložen in pritrjen v skladu s predpisom, s katerim se podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da besedna zveza "na vozilu" vključuje vse položaje, ko se tovor prevaža z vozilom v cestnem prometu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045983
KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1, 300, 300/1.. ZKP člen 358, 358/4.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano dejanje - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - direktni naklep - specialni povratnik - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - prištevnost storilca - zaporna kazen
Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve obrazložilo, da ni pogojev, na podlagi katerih bi bilo moč obdolženemu izreči oprostilno sodbo na podlagi četrtega odstavka 358. člena ZKP. Sodišče prve stopnje izreče tako sodbo, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Ni moč prezreti, da povzročena škoda ni tako majhna, da bi jo bilo moč zanemariti. Neznatna ni niti teža storjenega kaznivega dejanja, prav tako pa ni moč spregledati načina obdolženčevega ravnanja in stopnje njegove krivde, saj ga je storil z direktnim naklepom. Še najmanj pa je moč upoštevati njegove osebne okoliščine. Obdolženec je namreč specialni povratnik, ki je bil že velikokrat obsojen pred sodiščem na zaporne kazni, ki pa nanj niso imele nobenega učinka, da bi z njimi prenehal. Tako ni moč govoriti o tem, da gre za nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih glede na obrazloženo povzročila obsodba.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - želje varovanca - postavitev skrbnika - primernost skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - izguba pravne subjektivitete - zavrženje tožbe - umik tožbe - priporočena oddaja na pošto - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo izročeno sodišču pred izdajo izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je tožbo zavrglo, saj bi moralo postopek zaradi umika tožbe ustaviti. Pri tem dejstvo, da tožena stranka v umik ne more več privoliti na odločitev nima vpliva. Namen privolitve tožene stranke v umik je interes tožene stranke, da se postopek meritorno konča in se zadeva vsebinsko pravnomočno zaključi, do česar pa v obravnavanem primeru zaradi posledic izbrisa tožene stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka, ne more več priti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046389
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 2, 139, 139/6. ZFPPIPP člen 131, 132, 280, 280/2, 280/2-1, 383.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pravni položaj tretjega - prepozna pritožba - prekluzivni pritožbeni rok - vročanje - kršitev pravil o vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - osebni stečaj - ločitvena pravica - izločitvena pravica - ustavitev izvršbe - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
Pritožba, vložena dne 1. 3. 2021, je prepozna. Po določilu tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Gre za prekluzivni zakonski rok, zato z njegovim pretekom preneha pravica do vložitve pritožbe. Glede na vročilnico na red. št. 164 spisa je bil sicer izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 pritožniku po pooblaščencu, odvetniku D. D., vročen v vednost z dopisom sodišča z dne 19. 2. 2021, in sicer dne 22. 2. 2021, kar pomeni, da je bila pritožba dne 1. 3. 2021 vložena znotraj osemdnevnega pritožbenega roka od navedene vročitve. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da je pritožnik že z vlogo z dne 18. 1. 2021 podal prošnjo za pridobitev določenih pisanj iz predmetne zadeve in je sodišče prve stopnje njegovi prošnji sledilo, ker je štelo, da ima pritožnik za to pravni interes (uradni zaznamek sodnice z dne 19. 1. 2021). Iz odredbe z dne 22. 1. 2021 je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pritožniku med drugim poslalo tudi izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 (in tudi sklep z istim datumom o delnem nadaljevanju in delni ustavitvi na plačo). Vročilnica na red. št. 164 spisa pa izkazuje, da je pritožnik po pooblaščencu, odvetniku D. D., pisanja iz tega izvršilnega spisa (na podlagi omenjene odredbe za vročanje z dne 22. 1. 2021) prejel dne 26. 1. 2021, med njimi tudi sklep, datiran s 4. 2. 2020.
Po določilu šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi izpodbijani sklep pritožniku res ni bil vročen že ob njegovi izdaji, mu je bil pa prvič vročen dne 26. 1. 2021 in nato drugič še dne 22. 2. 2021, je upoštevaje citirano zakonsko določbo treba šteti, da je pritožnik pisanje dejansko prejel (že) dne 26. 1. 2021. Od tedaj do vložitve predmetne pritožbe dne 1. 3. 2021 pa je osemdnevni prekluzivni pritožbeni rok že potekel in je tako pritožba prepozna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046331
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 167/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - utemeljen sum - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo
Obljube o plačilu obveznosti, ki po zapadlosti ni izpolnjena, namreč same po sebi ne morejo pomeniti podlage za sklepanje o preslepitvenem namenu.
Že v fazi odločanja o tem, ali naj se zoper določeno osebo opravi preiskava, morajo podatki in dokazi, na katere se sklicuje zahteva za opravo preiskave, izkazovati podlago za obstoj utemeljenega suma v smeri storitve očitanega kaznivega dejanja.
Dokazni postopek, v katerega okvir sodi tudi zaslišanje oškodovanca, je namreč mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046319
KZ-1 člen 74, 75, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392/6.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja - odvzem premoženjske koristi - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - odločba o kazenski sankciji
Okoliščina, da je bila droga, ki jo je obdolženec prodal, zasežena in uničena ter zato ni mogla škoditi zdravju ljudi, ni takšnega pomena, da bi narekovala izrek nižjih kazni, ob tem da je obdolženec pri prodaji droge vedel, da je njegovo početje za zdravje ljudi nevarno.
plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - likvidnostno stanje pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
Ker je dolžnik sodno takso za uvgovor zoper sklep o izvršbi plačal, je ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrženju njegovega predloga za odlog plačila sodne takse za ugovor, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.