izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine
88. člen ZIZ, ki določa, da če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih dejanjih ustavi izvršbo. Ker rubež ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da se izvršba na premičnine ustavi.
ZJRM-1 člen 7, 7/2. ZP-1 člen 136, 136/10, 136/10-1, 163, 163/3. ZKP člen 303, 303/2.
odločba o prekršku - nedostojno vedenje - javni red in mir - zahteva za sodno varstvo - izrek sodnega opomina - odstranitev obdolženca iz sodne dvorane - načelo ne bis in idem - res iudicata - specialni predpis
V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v obeh primerih za kršitev javnega reda in miru ter se v zvezi s tem pridružuje prvostopenjskemu sodišču, ki sledi sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 23/2019, z dne 15. 10. 2019, kjer je poudarjeno, da prekrškovne določbe posameznih procesnih zakonov zagotavljajo nemoteno vodenje uradnih postopkov, kar pomeni, da je drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 namenjen zaščiti izvrševanja zakonskih pooblastil, ki se ne nanašajo izključno na vodenje posameznih postopkov, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče v predmetni zadevi utemeljeno uporabilo specialni predpis, to je ZKP, ki sankcionira nedostojno vedenje obdolžencev v kazenskih obravnavah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046157
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1.
kaznivo dejanje goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba obtožnice - dokazi in dokazna ocena
Ocena obdolženkinega zagovora v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi se namreč nanaša na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, medtem ko se kazenska odgovornost obdolženke nanaša na njen subjektivni odnos do kaznivega dejanja. Uveljavljana kršitev zato ni podana. Po prevladujočem stališču procesne teorije in tudi ustaljeni sodni praksi pa sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe (tudi) v bistvenih delih, vendar le, če je to v obdolženčevo korist. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da z navedenimi posegi v opis dejanja ni z ničemer poseglo v pravni položaj obdolženke, saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota zanjo s tem nista prav nič spremenila, kvečjemu zmanjšala.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 5, 5/2, 8, 166, 166/2, 203, 203/3, 340, 340/1-1, 371, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - prisotnost zagovornika - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker obtoženima ob navzočnosti kvalificirane obrambe, torej njunih zagovornikov ni bila dana možnost zaslišati obremenilnih prič niti jima postavljati vprašanja niti dajati pripombe na njuni izpovedbi, je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do zaslišanja obremenilne priče, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (tretja alineja 29. člena Ustave RS zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - izjava v notarskem zapisu - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - pravica do glasovanja - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - zavajanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave res navedlo, da ima upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi in se sklicevalo na določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Takšen zapis je povsem mogoče razumeti, kot ga je razumel dolžnik, in sicer, da je sodišče prve stopnje upoštevalo seznam terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot posodobljeni seznam terjatev.
Temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov je končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da obstaja povečana požarna ogroženost (posledično nevarnost za okolje, živali in ljudi), vendar zmotno štelo, da je pomembno, kakšna je dejanska skupna količina ONS iz leta 2020 in 2021, ki bi jo moral zbrati in k dolžniku odpeljati upnik. Po oceni pritožbenega sodišča že neprevzeta količina ONS za leto 2020 povzroča in povečuje požarno nevarnost, škoda, ki bi zaradi morebitnega požara nastala, pa nedvomno je težko nadomestljiva, saj bi se odražala v širšem okolju in bi lahko prizadela tudi zdravje ljudi ter rastline in živali.
postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - izpolnitev zakonskih pogojev - bilanca stanja - presečni dan - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - revidiranje računovodskih izkazov
Zgolj dejstvo, da ima upnik A. največji delež pri glasovanju ne more pomeniti, da zaradi tega prisilna poravnava ne bo dosegla svojega namena. Največji upnik (ki ima največji delež svojih terjatev v skupnem znesku vseh terjatev) ima namreč lahko le največji interes, da prisilna poravnava uspe in se na ta način poplača v največji možni meri oziroma bolje kot v stečajnem postopku. Je pa res, da je prisilna poravnava institut insolventnega prava, pri čemer se prisila v tem postopku izkazuje v tem, da učinkuje taka prisilna poravnava tudi na tista pravna razmerja (terjatve), katerih upniki niso podali soglasja k nastopu njenih učinkov. V skladu z določbo 205. člena ZFPPIPP glasujejo o prisilni poravnavi vsi upniki po zakonsko določenem postopku, prisilna poravnava pa je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona to je vsota ponderiranih zneskov vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave. Največji upniki imajo torej največji vpliv na sprejem prisilne poravnave. Ker učinkuje tako sprejeta prisilna poravnava praviloma za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (pri tem so izjeme določene) in ali je zanjo glasoval, bo vse upnike doletela prisila večine. Kot že navedeno, pa imajo pri tem vsi upniki (torej tudi tisti, ki so v manjšini) pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave in skušajo na ta način, z uporabo tega pravnega sredstva, uveljaviti svoje prepričanje o neobstoju možnosti za uspeh prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047191
ZD člen 11, 21, 21/4, 132, 145, 145/1, 167, 205, 205/3, 207, 214, 214/1, 214/2-4. ZDKZ člen 11, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 15, 15/1. ZDKG člen 10. ZZZDR člen 145. ZPP člen 315. URS člen 22.
zapuščinski postopek - zaščitena kmetija - določitev dediča - sodediči - skupna lastnina dedičev - dedovanje kmetijskega gospodarstva - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - neopravljena zapuščinska obravnava - izjava na naroku - uvedba dedovanja (delacija) - sklep o dedovanju - vmesni sklep o dedovanju - stanje na dan zapustnikove smrti - popolna posvojitev - kmetijska zemljišča - zemljiška knjiga
Ko sodišče določi dediča kot prevzemnika kmetije, določi le še dedne deleže drugih upravičencev, ki so bili že ugotovljeni v sklepu o dedovanju.
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke glede odločitve o dedni pravici. Določbe četrtega odstavka 21. člena ZD, da pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih, ni moč razlagati tako, da posvojenec za nazaj, do trenutka rojstva, izgubi vse že pridobljene pravice po naravnih starših.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - nepoložitev kupnine v določenem roku. - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kupec ni položil kupnine v roku, ki je bil določen v odredbi o prodaji,drugega oziroma naslednjega najboljšega kupca za predmetno nepremičnino pa ni bilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo prodajo dolžnikove nepremičnine.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - določitev izklicne cene - tržna vrednost - ocenjena likvidacijska vrednost - ovira za prodajo premoženja - obstoj ločitvene pravice
Zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Zakon pri določitvi izklicne cene sodišča torej ne omejuje navzgor, temveč navzdol. Pri določitvi izklicne cene hitrost postopka prodaje tudi ni edino merilo, ki ga je potrebno upoštevati. V skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, je potrebno postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji tudi glede višine plačila terjatev upnikov. Zato zlasti ob prvi prodaji izklicne cene brez tehtnih razlogov ni smiselno določiti občutno pod vrednostjo, ocenjeno na podlagi ocenjene tržne vrednosti nepremičnine.
uvedba dedovanja - predmet dedovanja - oklic neznanim dedičem - smrt zapustnika - fizična oseba - zadruga - članstvo v zadrugi - premoženje zapustnika - zadružno premoženje - rodbinska zadruga
Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem. To pomeni, da se lahko uvede le po znani mrtvi osebi, in po njej se lahko izvede tudi zapuščinski postopek, če je imela ta oseba premoženje. Oklic neznanim dedičem je, kot že beseda pove, neznanim dedičem, mora pa biti znan zapustnik, da se lahko oklic objavi. Po članih Rodbinske zadruge se zapuščinski postopek ne more izvesti, ker ni navedeno, kdo ti člani so oz. so bili.
stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Predlog za obročno plačilo sodne takse ni dovoljen, saj gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka in ne za samostojno taksno obveznost, zaradi česar se ne more predlagati obročnega plačila sodne takse. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka, ki je (bila) sodne takse že oproščena, ne more (ponovno) predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila v plačilo naložena na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik v konkretnem primeru s pritožbo zoper sklep ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja od položaja, ki ga ima na podlagi izpodbijane odločbe. Izdano soglasje sodišča prve stopnje k uresničitvi odstopne pravice ne bo vplivalo na spor v zvezi s prerekano izločitveno pravico. Dokler ni pravnomočno odločeno o kondikcijskih zahtevkih iz domnevno že razvezane pogodbe, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju ne more doseči spremembe tega sklepa v svojo korist.
Pritožnik se s pritožbo ne zavzema k ohranitvi veljavnosti in k izpolnitvi pogodbe, pač pa smiselno k ugotovitvi, da sam nima obveznosti vrnitve v najem vzetih stvari. Ker je izločitvena pravica prerekana, lahko tako odločitev doseže le v sledeči pravdi, ne pa v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep in jo je posledično zavrglo.
spor o pristojnosti - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - agencija - vrednost spornega predmeta - pristojnost okrajnega sodišča - gospodarski spor
Vrednost spora je 25,50 EUR s pripadki, tožeča stranka pa je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ni gospodarski subjekt naštet v 481. členu ZPP (subjektivni kriterij po ZPP).
ugovor po izteku roka - dokazna ocena - izterjava preživnine - sprememba izvršilnega naslova
Iz sklepa Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019, na čemer edino temelji dolžnikovo zatrjevanje glede (delnega) prenehanja terjatve, ni razvidno, za katero obdobje preživninske obveznosti dolžnika do upnikov je bila na novo ugotovljena višina te obveznosti. Ker dolžnik glede na navedeno ni izkazal, da se terjatev, v zvezi s katero je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019 ugotovljena nova (nižja) višina, ujema s terjatvijo, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, je pritrditi pritožbi, da so ugovorne trditve o delnem prenehanju njegove obveznosti v predmetnem izvršilnem postopku (vse nad 13.833,93 KM oz. 7.058,13 EUR) neutemeljene.
sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - predložitev vloge v zadostnem številu - nezadostno število izvodov vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge po poteku roka - zavrženje nepopolne vloge - možnost sodelovanja stranke v postopku
Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko s sklepom z 2. 11. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni vloži v spis še en izvod vloge z 29. 10. 2020. Tožena stranka je sklep prejela 25. 11. 2020, rok za vložitev vloge v zadostnem številu izvodov je potekel 3. 12. 2020. Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s sklepom in navodilom sodišča ter v roku ni predložila še enega izvoda vloge, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je vlogo tožene stranke z 29. 10. 2020 zavrglo.
ZIZ člen 267, 270, 270/3. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 41, 263, 263/4, 515, 515/6.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - načelo sorazmernosti - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe ni upoštevalo kriterija sorazmernosti. Toženec je zatrjeval, da vrednost njegovega premoženja, na katero meri začasna odredba, bistveno presega vrednost terjatve. Čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih podatkov dajejo podlago za oceno tržne vrednosti nepremičnine. Čeprav zavarovanje običajno presega terjatev, je vendarle treba upoštevati še preostale nepremičnine, ki so predmet zavarovanja, in splošno znano zvišanje vrednosti nepremičnin v centru Ljubljane, ki odstopajo od posplošene vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji.
Tožnica neutemeljeno vztraja, da sodna taksa ni bila pravilno odmerjena, kot tudi ne drži pritožbena navedba, da odmere v višini 8,00 EUR ni možno preizkusiti. Že v plačilnem nalogu se je sodišče pravilno sklicevalo na podlago iz tar. št. 3008 ZST-1, v izpodbijanem sklepu pa je povzelo še vsebino te določbe, po kateri sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže, znaša 8,00 EUR. Zato je pravilno odločilo, da se tožničin ugovor kot neutemeljen zavrne.
Razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj ponovitvene nevarnosti, ko je izpostavilo, da obdolženec kontinuirano izvaja psihično in fizično nasilje zoper mater, da je bil zaradi istovrstnega kaznivega dejanja zoper isto oškodovanko (pa tudi zaradi drugih kaznivih dejanj) v preteklosti že procesiran, da naj bi očitno mu dejanje storil v času preizkusne dobe in da naj bi vzrok za taka ravnanja bila obdolženčeva odvisnost od alkohola, zaradi katere bi se sicer po pravnomočni sodbi moral zdraviti, pa se tega očitno ne drži, zagovornik izrecno ne izpodbija, vsekakor pa vse navedene okoliščine izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec, če bo izpuščen na prostost s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. To pa še zlasti glede na ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke, da je obdolženec odvisen od več drog in da dokler od njih ne bo abstiniral (za abstinence se šteje, če eno leto ne uživa nobenih drog), je podana verjetnost kriminalnega recidiva.