Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 53, 53/3. ZZZDR člen 5, 5.a, 5.a/1, 131, 131.c. DZ člen 290, 290/1. ZPP člen 8, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 421, 421/4.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - nasprotna tožba - izvedenec klinične psihologije - novo izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - preživninska obveznost - višina preživnine - kršitev ustavnih pravic - sodna poravnava
Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da ni dvoma, da imata oba starša potrebne starševske kapacitete (to ugotavlja tudi druga izvedenka in to izhaja tudi iz mnenja CSD), a glede na zaključek obeh izvedenk, da starša še tudi po osmih letih trajanja obravnavane zadeve, nista zmožna konstruktivnega komuniciranja, ki je predpogoj za skupno starševstvo, je sodišče moralo sprejeti oceno, kateri od staršev bo dečkoma nudil boljše pogoje za stabilen razvoj, pri komu se počutita bolj sprejeto, varno in sproščeno.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, in sicer:
- da je bila tožnica ob nezgodi stara 80 let,
- da je utrpela prelom desne goleni v kolenskem sklepu, udarnino glave zaradi katere ima retrogradno amnezijo za dogodek,
- da je trpela 5 dni stalne hude (tudi zaradi operacije), 8 dni stalne srednje hude , 21 dni stalne lahke in še 10 dni občasne telesne bolečine,
- da je bila 10 dni hospitalizirana in imela tudi operativni poseg,
- da je trpela 3 mesece sekundarni strah, saj ni vedela ali bo še lahko obdelovala vrt in skrbela za slepega moža,
- da se zmanjšanje življenjske aktivnosti kaže v omejeni gibljivosti desnega kolega srednje stopnje, kar je izvedenec ocenil na 5%, da je omejena v vsakodnevnem življenju pri gospodinjskih opravilih in skrbi za slepega moža, da ne more več prekopavati vrta, kar je prej lahko delala, za posamezna opravila pa mora vložiti 20% do 30% več truda kot pred nezgodo
je odškodnina za telesne bolečine v višini 3.000,00 EUR, za strah v višini 1.500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 8.000,00 EUR odmerjena v skladu z odškodninsko pravno normo 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in primerljiva z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi (sodba II Ips 448/2009).
Domnevno abstiniranje obdolženca od alkohola in prepovedanih drog v zadnjih treh mesecih odkar je v priporu ter sklicevanje na mnenje izvedenca dr. A. A., da je obdolženec nevaren za okolico samo v primeru, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi, ne prepričajo pritožbenega sodišča o zmotnosti prvostopenjske presoje, da je izkazana ponovitvena nevarnost in da pripor zoper obdolženca ni nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZOR člen 103, 344. ZPP člen 227, 227/1.
vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi - denacionalizacijski zavezanec - odplačen pravni posel - odpoved pravici do odškodnine - pravica do odškodnine - odškodnina v obliki obveznic - vračilo podržavljenega premoženja - ničnost izjave - nedopustna grožnja - odpoved bodoči terjatvi - odpoved terjatvi - dogovor o odpustu dolga - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpodbojnost pravnega posla - prenehanje obveznosti - edicijska dolžnost
Vseh groženj ni mogoče obravnavati enako; kadar izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje temeljnim ustavnim načelom in prisilnim predpisom, je takšna pogodba zaradi strahu, povzročenega z grožnjo, lahko nična in ne gre za enega od zakonskih stanov, ki urejajo napako volje.
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da situacija, ko je ena od strank pogodbe žrtev izsiljevanja in izjavo volje podpiše pod vplivom bodisi prisile, grožnje ali prevare nasprotne pogodbene stranke, ob tem pa prejme izpolnitev, ki ji je v korist in ji na podlagi tako izjavljene volje pripada, ne presega dejanskega stanu izpodbojnosti in zato ne sega v ničnostno sfero.
Pravno stališče sodne prakse, da gre pri podaji izjave o odpovedi pravici do odškodnine za sporazum o odpustu dolga in je vnaprejšnja odpoved terjatvi po 73. členu ZDen dopustna, je pravilno in ustaljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00046178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3, 24/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47. ZPotK člen 7. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 12, 114, 114/3, 169. OZ člen 83.
Iz določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot na podlagi besede "ali" med naštetimi predpostavkami za določitev nepoštenosti pogodbenega pogoja jasno izhaja medsebojno razmerje teh predpostavk in sicer gre za izključevalno (alternativno) naštevanje, kar pomeni, da zadostuje za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ugotovitev obstoja ene od predpostavk naštetih v citirani določbi. To izhodišče je pomembno, ker so predpostavke iz člena 3(1) Direktive za potrošnik manj ugodne, saj morata biti praviloma dokazni obe predpostavki nepoštenosti. V tem primeru se mora pri presoji uporabiti za potrošnika ugodnejše pravo. Kot je izrecno navedeno v dvanajsti uvodni izjavi Direktive, gre pri tej le za delno in minimalno uskladitev nacionalnih zakonodaj v zvezi z nedovoljenimi pogoji, pri čemer je državam članicam priznana možnost, da potrošniku zagotovijo višjo raven varstva, kot jo določa Direktiva. V prosti presoji države članice je ali bo uveljavila višjo stopnjo varstva potrošnikov.
Glede na to je slovenski zakonodajalec ob implementaciji Direktive, s tem ko ni posegal v že obstoječe določbe ZVPot, kljub povezanosti predpostavk dobre vere in znatnega ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pravdnih strank po Direktivi, obdržal ločenost obeh navedenih predpostavk, ohranil višjo stopnjo varstva potrošnika.
krivdna odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - verbalni konflikt - fizični napad - protipravno ravnanje - obseg nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poseg v osebnostno pravico - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine - strah - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - soprispevek k nastanku škode - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravno priznana nepremoženjska škoda
Verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu, česar v obravnavanem primeru ni podano), ni opravičilo za telesno obračunavanje ter žaljivke ne opravičujejo fizičnega napada in v tem primeru ni mogoče govoriti o soprispevku.
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je dopustno izreči enotno odškodnino zaradi kršitve osebnostnih pravic, vključno z odškodnino za utrpeli strah. V takšnih primerih, kot je obravnavani, ko je v prepiru prišlo do fizičnega in verbalnega nasilja, postavke strahu tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče ločiti od siceršnjih duševnih bolečin zaradi posega v telesno in duševno integriteto obeh tožnikov. Gre za enovit dogodek, zato je enotna odškodnina pravilno prisojena.
Kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice pokazati v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina se priznava le, kadar stopnja in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje. Drugače povedano, kršitev osebnostne pravice mora porušiti psihično ravnovesje posameznika, saj kratkotrajna prizadetost ne predstavlja pravno priznane škode.
poškodbe zobovja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah
Sodišče prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, jo mora primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045912
ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 111, 112, 112/3, 112/4. ZIZ člen 175.
tožba na izpraznitev stanovanja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - substancirano prerekanje - paricijski rok - odpoved najemne pogodbe - nedopustnost izvršbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na pravno teorijo, da za obrazloženega velja odgovor, v katerem je toženec navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje, iz njih pa mora biti razvidno vsaj ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. V določbi tega člena res ni izrecne zahteve, da bi toženec moral povedati, zakaj nasprotuje zahtevku, temveč le v kakšnem obsegu mu nasprotuje. Vseeno je treba iz celotnega konteksta določila razumeti, da ima tožena stranka dolžnost, da se izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046373
SPZ člen 111, 142, 142/2, 150. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1. ZIZ člen 55, 59, 59/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - publicitetno načelo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - oblikovanje etažne lastnine - prehod hipoteke - nedeljivost hipoteke - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - materialnopravni pobot - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Pravno pravilo iz drugega odstavka 142. člena SPZ že samo po sebi ovrže pritožnikova argumenta, da je prodaja nepremičnin nedopustna, ker je lastnik le-teh in ni stranka neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je v tem postopku izvršilni naslov.
SPZ člen 99, 212, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestovanje služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - sporna služnost poti - izvrševanje služnosti - potrebe gospodujoče stvari - priposestvovalna doba pravnih prednikov - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - način uporabe - utesnitev služnosti
Tožnica je trdila, da uporabi poti ni nihče nikoli oziroma do leta 2017 nasprotoval. Iz povzetih trditev jasno izhaja, da je tožnica navedla vsa odločilna dejstva v zvezi z dejanskim izvrševanjem služnosti, kateremu nihče dalj časa ni nasprotoval. Sodišče prve stopnje je ob pojasnjeni trditveni podlagi zato izbralo pravilno materialnopravno izhodišče za presojo zadeve in sicer drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ureja nepravo priposestvovanje stvarne služnosti.
Ker se v skladu z 219. členom SPZ stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, okoliščina, da je sodišče prve stopnje ob ogledu terena zaznalo, da je na krajšem delu poti zaradi terena tožnici omogočen zgolj manevrski prostor v širini 220 cm, ne more imeti odločilnega vpliva, saj bo morala tožnica služnost izvrševati na način, ki bo do toženčevih služečih nepremičnin najbolj obziren. Poleg tega se stvarne služnosti zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjujejo le, če to dopuščata njihov namen in narava.
Zmotno je tožnikovo prepričanje, da lahko v primeru neuspeha v pravdi zaradi slabega premoženjskega stanja zahteva "oprostitev stroškov postopka" za nazaj oziroma da bo sodišče zaradi napak, ki naj bi jih po njegovem mnenju storilo, namesto njega plačalo tožencu stroške postopka.
SPZ člen 88, 89, 210, 217, 217/1, 217/2.. ZTLR člen 54.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dejansko izvrševanje služnosti - pričetek teka priposestvovalne dobe - služnost na lastni stvari - nasprotovanje lastnika - dobra vera - nujna pot
V skladu s prvim odstavkom 217. člena SPZ se poleg desetletnega dejanskega izvrševanja služnosti s strani lastnika gospodujoče nepremičnine zahteva še dobra vera lastnika gospodujoče nepremičnine.
Na slednje pa ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev nujne poti iz 88. in 89. člena SPZ, saj tožeča stranka takšnega zahtevka ni postavila, o ustanovitvi nujne poti pa se odloča po posebnem - nepravdnem postopku.
Na podlagi medicinske dokumentacije že postavljena izvedenka sodne medicine potrdila, da je B. M. utrpela dva udarca z ročajem metle. En udarec je bil usmerjen v predel zgornjega dela leve podlahti, drug udarec pa je bil usmerjen v področje leve dlani in glede na to, da je bila opisana precej velika oteklina v zgornjem delu leve podlahti, je dopustila, da je oškodovanka v tem delu utrpela dva topa udarca z ročajem metle v področju leve podlahti. Po povedanem se pritožbene navedbe v smeri, da oškodovanka ni žrtev v tem stanovanjskem bloku, kot je sama izpovedovala in da tudi iz njenih pisanj izhaja, da ima oškodovanka preganjavico, da ji vsi želijo škodovati, zato kreira razne teorije zarote, izkažejo kot nerelavantne za obravnavani dogodek in ne izkazujejo očitkov pritožbe glede razlogov v izpodbijani sodbi, relevantnih za ta kazenski postopek, temveč izključno vrednostno oceno oškodovankinih osebnostnih lastnosti, kar je nekorektno in tudi ni predmet tega kazenskega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046372
SPZ člen 111, 142, 142/2, 150. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1. ZFPPIPP člen 122. ZPP člen 227. ZIZ člen 59, 59/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - učinek zaznambe izvršljivosti - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - prehod hipoteke - nedeljivost hipoteke - začetek učinkovanja vpisov - publicitetni učinek vpisa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Pravno pravilo iz drugega odstavka 142. člena SPZ že samo po sebi ovrže pritožnikova argumenta, da je prodaja nepremičnin nedopustna, ker je lastnik le-teh in ni stranka neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je v tem postopku izvršilni naslov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev delovne obveznosti
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno sklenilo, da tožnik s spanjem na delovnem mestu ni opustil skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega mornarja luke. Tožnik je bil kot mornar dolžan skrbeti za plovila v marini, in sicer v obliki predpisanih obhodov, v času med obhodi pa je moral biti na razpolago za primer, da bi bila zaradi težav s plovili v marini potrebna njegova pomoč. Povprečno skrben delavec na takem delovnem mestu ne bi (za)spal, saj se v takem primeru ne bi mogel (zadosti hitro) odzvati in opraviti svojega dela, če bi bilo to potrebno.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izredna odpoved prepozna, torej podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vodja cestninskega nadzora pri toženi stranki ni oseba, ki odloča o delovnopravnih ukrepih tožene stranke, zato je povsem irelevantno, kdaj se je seznanil z okoliščinami primera, tudi če je neposredno nadrejen tožnikoma. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je uprava tožene stranke z razlogi za odpoved seznanila 27. 1. 2020, zato je odpoved, podana 12. 2. 2020, pravočasna.
Obdolženec se zmotno sklicuje na dejstvo, da so ti predmeti prosto dostopni na tržišču v specializiranih trgovinah. Sodišče prve stopnje predmetov ni odvzelo zaradi tega, ker promet z njimi ne bi bil dovoljen, pač pa zaradi tega, ker so kot takšni lahko namenjeni storitvi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.
Pri določitvi višine preživnine ni odločilen zaslužek, ampak zmožnost pridobivanja dohodka. Preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca so sedaj bistveno boljše, ker nima več preživninske obveznosti do dveh otrok iz prejšnje zveze. Na dobre pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca kaže tudi njegov življenjski slog.
Razmerje med prihodki staršev predlagatelja ni odločilno za določitev višine preživnine.
ZKP člen 143c. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZIUOOPE člen 67. KZ-1 člen 226.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - dolžnost posebno hitrega postopanja - nujne zadeve - sodne počitnice / poletno poslovanje - roki - rok za vložitev pritožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - pravočasnost pritožbe
Določbe ZS in ZKP, kljub posameznemu ujemanju tekstov zakonskih določb, ki vsebinsko enačijo postopanje pristojnih organov v pripornih zadevah in v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj, ne določajo izrecno, da gospodarske kazenske zadeve štejejo kot nujne (pri čemer so priporne in zadeve začasnega zavarovanja izrecno navedene kot take v tretjem odstavku 83. člena ZS). Tudi določbe ZKP ne vsebujejo drugih posebnih določb, ki bi opredeljevale roke za odločanje v navedenih zadevah, zato višje sodišče ocenjuje, da obravnavanih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ni moč enačiti s pripornimi zadevami v smislu nujnosti obravnavanja le-teh. Nobenih razumnih razlogov ni videti, da zakonodajalec v sklop nujnih zadev, če bi to res želel, v določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ne bi umestil tudi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo.
Zgolj pavšalna pritožbena trditev, da je nasprotna udeleženka pisanje našla šele 11. 1. 2021, za katero ne predlaga nobenega dokaza, zakonske domneve vročitve ne more izpodbiti.