stroški odvetniškega zastopanja - nagrada zagovorniku pridržane osebe
Zagovorniku pridržane osebe po uradni dolžnosti gre v primeru, ko je zagovornik sodeloval v postopku in na naroku, nagrada za zastopanje po tar. št. 3100, za narok pa po tar. št. 3102 ZOdvT.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - rok za pripravo na zagovor
Delodajalec mora pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (83. čl. ZDR). Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je pravica delavca do zagovora zagotovljena, če se delavec po pisni seznanitvi z razlogom za odpoved odzove vabilu in se zagovarja, ne da bi se skliceval na to, da rok za podajo zagovora ni bil spoštovan in ne da bi bilo ugotovljeno, da se zaradi nespoštovanja tega roka ni mogel ustrezno zagovarjati. V tem sporu se je zgodilo ravno to. Tožnik se je vabilu na zagovor odzval, pri tem se ni skliceval, da ni bil spoštovan rok za zagovor. V sodnem sporu je tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo prvič navajal, da bi bil rok za zagovor prekratek in da se zato ni mogel ustrezno zagovarjati. Glede na navedeno tožniku pravica do zagovora ni bila kršena. Zato tudi ni bistveno, ali so v resnici obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074700
ZGD-1 člen 266, 283. OZ člen 13, 13/1, 18, 18/1, 69, 69/1, 73, 73/1, 86, 86/1.
plačilo storitev poslovodenja – ničnost pogodbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – predsednik nadzornega sveta – naknadna odobritev uprave – konkludentna izjava volje – falsus procurator
Pogodba, tudi gospodarska, se lahko sklene po zastopniku. Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (izrecno ali s konkludentnimi ravnanji). Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – nadomestna izpolnitev – neobičajen način izpolnitve – medsebojna kompenzacija – ustaljena praksa med strankama
Nadomestna izpolnitev je eden najpogostejših primerov neobičajnega načina izpolnitve. Zato načelnemu materialnopravnemu izhodišču prvostopnega sodišča, ki tolerira medsebojne kompenzacije v gradbeništvu s posledičnim dogovorom o nadomestni izpolnitvi, ni mogoče pritrditi. Prav tako je pravno zmoten prvostopenjski zaključek, da je za presojo o običajnem načinu plačila odločilna ustaljena praksa v gradbeništvu, ne pa ustaljena praksa med pravdnima strankama.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam po izteku zakonsko določenega roka, saj je bila sodna odločba pravilno vročena le njegovemu pooblaščencu- odvetniku, ki pa v 15-dnevnem zakonskem roku pritožbe ni vložil. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, ga je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP zavrniti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - pogodba o delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Upokojenec je imel s toženo stranko (tožnikovim delodajalcem) sklenjeno pogodbo o delu za občasna dela, še preden je tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas s tožnikom. Upokojenec je opravljal občasen prevoz drv, zato ni mogoče šteti, da bi tožena stranka morala zaposliti tožnika namesto upokojenca po pogodbi o delu. Pogodba o delu je namreč pogodba po določilih 619. člena OZ in s podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. S pogodbo o zaposlitvi pa se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, pri čemer se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.
Za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti mora biti podana in dokazana dolžnikova insolventnost v trenutku, ko je tako dejanje opravil.
brezposelnost - denarno nadomestilo- krivda zavarovanca - objektivni razlog - razlogi za odklonitev pravice - pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Tožnik (poklicni športnik) je imel še naprej možnost ostati v klubu, vendar pod spremenjenimi pogoji (nižja plača). Ker se s tem ni strinjal, mu nova pogodba niti ni bila ponujena, sam pa se je po izteku prejšnje pogodbe odjavil iz obveznega socialnega zavarovanja. Ker za odjavo iz zavarovanja ni obstajal primerljiv objektivni razlog kot je opredeljen v 4. odst. 63. čl. ZUTD, tožnik ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti (čl. 63 ZUTD).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec mora pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dokazati, da obstoji ekonomski, tehnološki, strukturni in podobni razlog za prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični. Delodajalcu ni potrebno obrazložiti potrebnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo ali način dela tudi tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo da zunanjim izvajalcem. Dejstvo, da je tožena stranka le pretežni del nalog tožnice (zahtevnejše naloge) prenesla na regionalni nivo in da so določene naloge tožnice še obstajale in v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice, niso bile razporejene drugim delavcem, ne vpliva na samo zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prav tako na zakonitost odpovedi ne vpliva, da je tožena stranka, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, zaposlila na novo sistemizirano delovno mesto drugega delavca. Delodajalec je namreč dolžan ugotavljati, ali je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je možno dokvalificirati, le do podaje same odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, se zahteva zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Res je, da lahko telesne bolečine kot ena oblika škode preidejo tudi v trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, torej v drugo obliko škode, vendar pa je natančnejša razmejitev obeh škod stvar trditvene podlage in izvedenih dokazov. Ravno zaradi tega pa je dolžnost tožeče stranke, da natančno navede tisto dejansko stanje, na podlagi katerega bo lahko sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca in zaključilo, da je ena oblika škode prešla v drugo.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
stečaj - izločitev sodnika – dovoljenost pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika
Proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, je posebna pritožba dovoljena.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost.
namen začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe
Namen izdaje začasne odredbe je, da se prepreči težko nadomestljiva škoda, ki bi lahko nastala v času trajanja postopka in zaradi katere uspeh v postopku dejansko ne bi imel več smisla. Upnik mora zato konkretno navesti, katera je tista škoda, ki grozi in ki je v primeru uspeha v pravdi ne bo več mogoče popraviti.
ugotovitev in izpodbijanje očetovstva – zakonska domneva očetovstva
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da lahko ima po naših predpisih vsak samo enega očeta in da na ugotovitev očetovstva za otroke, ki so rojeni v zakonski zvezi, ni mogoče tožiti, dokler velja po pravni domnevi za očeta materin mož, kar pomeni, da je primarno potrebno zakonsko očetovstvo izpodbiti, šele nato pa je mogoče zahtevati ugotovitev očetovstva za zatrjevanega biološkega očeta. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so pasivno legitimirane za tožbo na izpodbijanje očetovstva lahko le osebe, ki so v povezavi s tem materialnopravnim razmerjem.
Potrebne pravilne materialnopravne pasivne legitimacije stranke za zahtevek za izpodbijanje očetovstva pa tožeča stranka ne more zaobiti z uveljavljanjem tega zahtevka kot vmesnega ugotovitvenega zahtevka po tretjem odstavku 181. člena ZPP.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Za ugotovitev invalidnosti je bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Enako kot je to ugotovila že invalidska komisija prve stopnje v predsodnem postopku, tudi sodni izvedenec ugotavlja, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pravni interes za pritožbo – položaj pravdne stranke – prenos terjatve v stečajnem postopku – sklep o končni razdelitvi – singularno pravno nasledstvo – vstop prevzemnika terjatve v pravdo – preklic pooblastila
V primeru prenosa terjatve v stečajnem postopku se prekinjen pravdni postopek nadaljuje na podlagi prvega odstavka 215. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima po prvem odstavku 215. člena ZPP položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Skladno z določbo 99. člena ZPP preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. V primeru, kadar preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke.
V skladu s 180. členom ZPP mora tožba natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva (vsa dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, dokaze, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo, in konkretizirano postavljen tožbeni zahtevek). Povsem enake vsebinske zahteve veljajo tudi za nasprotno tožbo. Pobotni ugovor mora vsebovati smiselno enake sestavine kot jih mora tožba (razen tožbenega predloga), saj je sodišče dolžno o obstoju v pobot uveljavljene terjatve odločiti o izreku sodne odločbe, ki postane nato pravnomočen in tudi izvršljiv.
Ko se je začela konkretna pravda, o istem zahtevku med istima strankama ni tekla druga pravda, zaradi česar ni bilo nobene ovire, da sodišče prve stopnje v tem sporu glede odmere in izplačevanja delne invalidske pokojnine ne bi odločalo (189. čl. ZPP). Zato ugovor litispendence, ki ga uveljavlja tožena stranka, ni utemeljen.
Stranka lahko predlaga, naj se dve pravdi ali več pravd združi v skupno obravnavanje, vendar sodišče na njen predlog ni vezano. Vprašanje, ali bo odredilo združitev postopka, je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča.
Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je ta predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavo je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitve tožbe ne vsebujejo, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči.